Večina danes meni (skupaj z mano), da je treba javni medij (RTVS) prepustiti lastni usodi, torej tistim, ki ga sami ne uspevajo rešiti, njegovim zaposlenim. Tolpa prevarantov, ki je ugrabila medije in vanje vtaknila izmeček iz medijske kanalizacije, je rezultat prepoznavne Janševe taktike. Lahko bi rekli, da gre za njegov najuspešnejši politični podvig doslej, ki ga je izpeljal v relativno kratkem času. Podvig nosi vse značilnosti vodje samega: korupcijo, goljufije, manipulacije, slab okus, nizko stopnjo izobrazbe, nerazumevanje medijev, zlobo, vulgarnost. Res je danes RTVS – Janša sam, strankina medijska kanalizacija pa zdaj služi le kot pomožna črpalka. Povedano drugače, če bi se Janša umaknil iz javnih medijev, ne bi bilo dovolj prostora za korak nazaj: zunanjega financiranja kanalizacijske televizije ni več, kadrovska izčrpanost zaradi »pomoči« javnim medijem pa bo prispevala k hitri smrti teh medijev. Vse to v pričakovanju in upanju, da javni medij ne more in ne sme propasti …

Pred nekaj leti sem predlagala čistko, torej ukinitev in hitro izčrpavanje glavnega kanalizacijskega medija, in mnogi so bili zgroženi. Danes bi ukinitev tega medija pomenila možen propad javnih medijev. Oklevanje je opravilo svoje, vztrajanje na svobodi sovražnega govora je kot edini cilj takšnega govora razkrilo – nasilje. Če se danes nekdo samo dotakne nove RTVS, se bo dežmanovsko cviljenje slišalo do neba. Pričakovati je torej treba vse večje zaostrovanje, ruparjevske akcije, nadaljno traktorizacijo mesta – vse, kar je jasno razvidno v Janševem programu. Se je toleriranje sovražnega govora obrestovalo? Danes ima ta govor vse pogoje, da zruši ne samo eno, ampak vsako na volitvah izglasovano vlado. Naj vsi tisti, ki so zagovarjali kanalizacijsko svobodo govora, pomislijo na svojo odgovornost. Pa naj še naprej uživajo v nerazumljivem blebetanju medijskega smetarja Požarja z dvema različnima nogavicama v studiu RTVS.  Večer v soboto