Kot vse dosedanje kvazileve vlade je tudi Golobova pred skorajda nerazrešljivo kvadraturo kroga. Če želi okrepiti svojo podporo v fluidnem delu levega volilnega telesa, mora začeti realizirati levi del svojega političnega programa. Recimo v zdravstvu. Kar pa je v nasprotju z osebnimi interesi ministra za zdravje. Ki hoče postati družbeno plačan svobodni zdravnik.

Bešič Loredan je oseba, ki se ji lahko Golob v največji meri zahvali za padec politične podpore. Ministrova v nebo vpijoča nesposobnost – skupaj z Golobovim zatrjevanjem, da minister še vedno uživa njegovo zaupanje – je politični fiasko posebne vrste, ki bi zahteval podrobnejšo analizo.

Če bi Golob bil moder, bi interpelacijo izkoristil za to, da ministra za zdravje odstavi. Zamenja. Z nekom, ki bi dejansko okrepil delovanje javnega zdravstvenega sistema. Ne pa sprejemal in izvajal ukrepe, ki navidez delujejo kot ukrepi, ki bodo rešili javno zdravstvo, za katere pa vsi, ki vsaj približno razumejo delovanje tega sistema, vnaprej vedo, da ga bodo samo še bolj rušili. Kar je po letu dni Loredanovih ukrepov dokazano.

V tem smislu bi bila Golobova odstavitev Bešič Loredana utemeljena. Opozicija ima prav: minister za zdravje je nesposoben, ker v letu dni ni rešil niti enega samega ključnega problema v zdravstvu. Od začetka je obljubljal ukinitev čakalnih vrst – tako rekoč v nekaj dneh! –, zdaj pa je pristal na izjavi, da se na kratki rok ne dá nič narediti.

Vlada ne potrebuje ministra za najbolj kritični resor, ki javno razlaga, da se ne dá nič narediti. Potrebuje ministra, ki trdi, da se dá že danes marsikaj narediti. In je to tudi pripravljen narediti. x Večer/fokuspokus.si