Potem ko smo odpremili Janševo vlado z vsemi njenimi akulturnimi prostaki na smetišče zgodovine, sem na stoti dan vladanja sedanje koalicije zapisal, da Slovenija vstopa v leto nič. Leto nič simbolno pomeni, da se po zaprtju mračnega poglavja Janševe vlade, ob nesebičnem sekundiranju bivšega predsednika republike Pahorja, za novo oblast izničijo vsi alibiji na račun nespodobnosti, surovosti in ekscesnosti prejšnje; da ne gre več računati, da bomo na kontrastu med staro in novo oblastjo gojili toleranco do nove.

Zdaj se že konkretno kažejo rezultati novega štetja. Prav na silvestrovo se je to pokazalo v vsem razkošju. Na zadnji dan lanskega leta je nova slovenska politika, Golobova koalicija in nova predsednica republike, skupaj sporočila: Opustite upanje. Vse je drugače, pa vendar enako.

Toda če kdo še vedno ne verjame vse pogostejšim kritikam samopašnosti, arogantnosti in tudi že nizke dialoške zmožnosti nove oblasti, naj prebere intervju urednika Dnevnika Mirana Lesjaka s predsednikom vlade. Doslej smo namige in dokaze o hudih težavah z razumevanjem formalnih postopkov in sploh demokratične kulture Goloba in nove oblasti dobivali v manjših odmerkih, zdaj jih imamo, v na silo skrajšanem intervjuju, v preobilju. Ta ponesrečeni intervju ni zgolj Golobova odgovornost, ampak tudi odgovornost vseh, ki se na različnih ravneh identificirajo z njegovo politiko. Menim, da je skrajni čas, da se zaprejo v klavzuro in še enkrat preigrajo, kaj in predvsem kako pravzaprav hočejo dosegati svoje politične in estradne cilje.

In naj jim kdo prišepne staro resnico, da kritična javnost od nekdaj daje politiki kredite v švicarskih frankih z oderuško fleksibilno obrestno mero. x  Mladina