Še enkrat več je fiskalni svet nastavil neprizanesljivo ogledalo vladi Roberta Goloba. »Proces načrtovanja državnega proračuna zaznamujejo sistemske pomanjkljivosti. Nerealističnost projekcij se je v zadnjih letih še povečala,« opozarja neodvisno posvetovalno telo, ki mu predseduje Davorin Kračun. Za zagotovitev javnofinančne vzdržnosti bo treba sprejeti dodatne ukrepe oziroma izvesti reforme, je še sporočil.

Odstopanja so posledica nerealno načrtovane porabe

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, se v odgovoru na kritike o nerealističnem načrtovanju porabe izgovarja na nepredvidljive dogodke. Vendar odstopanja v porabi niso povezana z interventnimi ukrepi, temveč predvsem s tekočo porabo, ugotavljajo v fiskalnem svetu. Dober primer so stroški dela. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so se povečali za približno pet odstotkov. Da bi vlada izpolnila napovedani cilj, bi se morali ti stroški do konca leta povečati za dodatnih dvajset odstotkov, kar se zagotovo ne bo zgodilo. Podobno preveč optimistično so načrtovane tudi državne naložbe; finančno ministrstvo jih vztrajno načrtuje »na rezervo«. To odpira prostor za neracionalno porabo tik pred koncem leta. Najbolj nazoren primer takšne slabe prakse je nakup nepremičnine v aferi Litijska.

Načrt ni nezavezujoč spisek želja

Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt ni neki spisek želja, država članica se namreč z njim zavezuje k izpolnitvi začrtanih ciljev. Če jih Slovenija ne bi izpolnila, bi se najprej odzvali finančni trgi, kar bi zelo verjetno podražilo zadolževanje. Komisija bi imela v primeru hujših kršitev pravil pravico odpreti tako imenovani kontrolni račun, v katerem bi beležila, za koliko država odstopa od zavez iz načrta. Če bi znesek postal prevelik, bi Bruselj sprožil postopek presežnega primanjkljaja, Slovenija pa bi se morala zavezati k bolj strogemu prilagajanju in podvreči strožjemu nadzoru. Skrajna sankcija bi bila prisilna položitev depozita pri Evropski uniji, ki pa je evropska komisija doslej še ni izrekla nobeni državi članici.

Praksa napihovanja predvidenih naložb se ponavlja tudi v proračunskih predlogih za leti 2025 in 2026, ugotavlja fiskalni svet. Izpolnitev začrtanih ciljev pod vprašaj postavljajo tudi neučinkovito črpanje evropskih sredstev, napovedani demografski pritiski na trgu dela ter zaznano zmanjševanje produktivnosti gospodarstva.

Evropski parlament in Svet EU sta aprila uvedla nova fiskalna pravila. Še vedno bo treba spoštovati maastrichtske kriterije, ki določajo, da javnofinančni primanjkljaj ne sme preseči treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa mora ostati pod 60 odstotki BDP. Nova pravila spreminjajo okvir srednjeročnega načrtovanja. V bodoče se bo v Bruslju spremljal zgolj en kazalnik, to so tako imenovani očiščeni izdatki. Gre za celotne državne izdatke, h katerim se med drugim ne prištevajo izdatki za obresti, enkratni interventni izdatki in izdatki, ki so povezani z evropskimi projekti.

Finančno ministrstvo državne naložbe vztrajno načrtuje “na rezervo”. To odpira prostor za neracionalno porabo tik pred koncem leta. Najbolj nazoren primer takšne slabe prakse je nakup nepremičnine v aferi Litijska.

Vlada je že pripravila srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje 2025–2028. Določa najvišjo dovoljeno rast očiščenih izdatkov, ki vodi k srednjeročni vzdržnosti javnih financ in formalno izpolnjuje kriterije. Slovenija je napovedala, da bodo očiščeni izdatki letno zrasli za 4,5 odstotka. Zastavljeni načrt sicer formalno izpolnjuje zahteve iz Bruslja, vendar poglobljene analize in projekcije fiskalnega sveta razkrivajo, da tudi ta načrt vsebuje precejšnje negotovosti. »Da bi Slovenija izpolnila zaveze iz načrta, bodo potrebni dodatni ukrepi,« ugotavlja fiskalni svet, ki je tudi v tem dokumentu zaznal pomanjkljivo načrtovanje izdatkov. Če bi namreč država hotela udejanjiti napovedane izdatke, ji manjka približno 2,5 milijarde evrov prihodkov ali okoli 800 milijonov evrov na leto.

Praksa napihovanja predvidenih naložb se ponavlja tudi v proračunskih predlogih za leti 2025 in 2026, ugotavlja fiskalni svet.

Pokojninska reforma ne bo pravočasno učinkovala

Vlada te »luknje« ne bo mogla zakrpati zgolj z že načrtovanimi reformami in spremembami, ocenjuje fiskalni svet. Predvidena pokojninska reforma bi sicer povečala manevrski prostor fiskalne politike, vendar do leta 2028 ne bo imela bistvenih finančnih učinkov. Morebitna obdavčitev premoženja ali nepremičnin tudi ne bo zadostovala. Srednjeročno vzdržnost načrta bi kvečjemu zagotovilo skrbnejše načrtovanje naložb. Vlada bo torej morala skrčiti seznam predvidenih investicij in določiti nujno izvedljive. 

Priporočamo