Vsaj dva tedna se je špekuliralo, ali bo Slovenija morebiti zamenjala slovenskega komisarskega kandidata Tomaža Vesela, saj je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pritiskala predvsem na levosredinske vlade, naj svoje komisarske kandidate zamenjajo s kandidatkami, s čimer bi se vsaj delno približala enakopravni zastopanosti spolov. Manj kot tri delovne dni oziroma pet koledarskih dni, preden bo von der Leynova vodjem parlamentarnih skupin evropskega parlamenta predstavila svojo novo komisijo in dodeljene portfelje, je Slovenija ostala brez komisarskega kandidata.
Tomaž Vesel se je sodeč po uradnem sporočilu očitno sam umaknil. Iz kabineta predsednika vlade so bile sporočene Veselove besede, da so med njim in von der Leynovo obstajali različni pogledi na delovanje prihodnje sestave evropske komisije. Po naših podatkih je Vesel odstopil že v četrtek zvečer, potem ko naj bi ročno zavoro povlekel Golob. Do preobrata je prišlo potem, ko je iz Bruslja dobil nedvoumno sporočilo, da Vesel ne uživa zaupanja predsednice evropske komisije. Golob je tako po zatrjevanjih iz ene od koalicijskih strank odločitev o umiku Vesela sprejel že pred petkovim koalicijskim sestankom, na katerem je ministre obvestil o dogajanju. Na njem naj bi nekateri ministri sicer izrazili pomisleke, da bi Slovenija pokleknila pred von der Leynovo. V kabinetu predsednika vlade niso hoteli komentirati, ali je Golob Vesela spodbudil k odstopu.
Na današnjem Golobovem sestanku z ministri so se po naših informacijah tudi dogovorili, da bodo vse koalicijske stranke predlagale svoje kandidatke. Čez vikend se tako pričakuje koalicijsko telefonsko usklajevanje, koga bi Slovenija poslala v igro za dober resor, in seveda novačenje teh kandidatk.
Kakšen resor je v igri za Slovenijo, če bi Ursuli von der Leyen ponudili žensko kandidatko, sicer ni znano. V minulih tednih se je za Vesela omenjal širitveni resor s poudarkom na Zahodnem Balkanu ali pa kateri od ekonomskih, za katere se sicer omenjajo tudi komisarski kandidati drugih držav. »Žal s predsednico von der Leyen ne deliva istega koncepta delovanja evropske komisije, zato sem se odločil, da kandidaturo, v dobro Republike Slovenije, umaknem. Sloveniji na tej poti želim, da dobi končno vpliven in dober resor, saj verjamem, da smo med kandidati bili in bomo le najbolj kompetentni posamezniki za to funkcijo,« so Veselove besede prenesli v premierjevem kabinetu.
Zdaj se pričakuje, da bo koalicija že v ponedeljek na posebni seji vlade podprla novo kandidatko. Ali bodo stranke zgolj z enim imenom prišle na sejo, je seveda odprto. Kajti, kot pritrjujejo v kabinetu predsednika vlade, je tudi na seji vlade možno usklajevanje. Skopi so tudi z informacijami, ali je premier že začel vrteti telefone in iskati primerno kandidatko. V tem trenutku se ve le, da bo postopek izbire kandidatke moral potekati hitreje kot pri Veselovem imenovanju.
Presenečena koalicija
Novica, da Vesel odstopa, je bila vsaj v nekaterih delih največje vladne stranke nepričakovana. V Gibanju Svoboda naj bi se že ob Veselovem imenovanju razdelili na dva tabora, na njegove podpornike in tiste, ki jim njegova kandidatura ni bila všeč. Je pa navzven prevladala podoba enotnosti, smo izvedeli.
Evropski poslanec Matjaž Nemec se je spraševal, kakšne vzvode je imela Ursula von der Leyen, da je pritisnila na Goloba. Zadnje dni se je omenjalo, da sta po Romuniji predvsem Malta in Slovenija tarči pritiskov predsednice komisije, naj svoja kandidata zamenjata za kandidatki. Poprej ji je z dodatnimi pogovori in tudi pritiski na predsednike vlad uspelo sprva res klavrn delež žensk v nastajajočem naboru komisarskih kandidatov vsaj malce popraviti. Toda v minulih dneh se je zdelo, da je pritisk popustil, čeprav je predsednica pošiljala dvoumne signale in ponavljala, da je prvi kriterij komisarskih kandidatov njihova kompetentnost in visoka funkcija, ki so jo opravljali do kandidature za komisarsko mesto, šele nato spol.
Kot novo komisarsko kandidatko iz Slovenije se je doslej omenjalo zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ki pa je po naših podatkih za zdaj odločena dokončati mandat v vladi. Pojavljala so se tudi številna druga imena. Portal Politico je kot potencialno kandidatko denimo navedel evropsko poslanko Ireno Jovevo; ta se na naše današnje klice ni odzivala. V bruseljskem novičarskem portalu kot potencialno kandidatko omenjajo še Marjeto Jager, namestnico generalnega direktorja za mednarodna partnerstva (INPA). V Levici naj bi razmišljali o tem, da bi predlagali klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj.
Kako naprej?
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen namerava prihodnjo sredo vodstvu evropskega parlamenta predstaviti sestavo nove komisarske ekipe, nato pa se bo lahko začel proces zaslišanj komisarskih kandidatov pred pristojnimi parlamentarnimi odbori. Ime slovenske komisarske kandidatke bi torej morala dobiti najkasneje v torek.
Sestavljanje prihodnje evropske komisije prehaja v odločilno fazo, pri čemer ima predsednica težave predvsem z uresničevanjem cilja, da bi bila njena komisarska ekipa spolno uravnotežena. Članice namreč z izjemo Bolgarije niso upoštevale njenega poziva, naj ji pošljejo imena kandidata in kandidatke. Poleg tega so večinoma predlagale moške; glede na trenutne predloge bi lahko bilo v prihodnji komisiji 10 žensk in 17 moških.
Lange: ohranjanje obraza in najboljši izplen
Strokovnjakinja za evropske zadeve dr. Sabina Lange z Evropskega inštituta za javno upravo ocenjuje, da gre pri današnjih odločitvah za dve zadevi: po eni strani poskušata Ursula von der Leyen in Robert Golob ohraniti kar se le da dobro podobo, po drugi pa želita oba iz dane situacije dobiti čim boljši izplen. »Von der Leyen mora dokazati, da se zmore pogajati z državami članicami, Golob pa mora obdržati svoj obraz.« Po oceni sogovornice je v zadnjem trenutku prišlo do te rešitve, ker druge prej niso našli, saj se je Golob že zgodaj zapletel s hitrim imenovanjem Vesela. »Oba voditelja zdaj ohranjata pozicijo moči. Slovenija lahko iztrži pomemben resor. To je odvisno tudi od tega, katero kandidatko bodo poslali,« je prepričana naša sogovornica. Če so bile današnje poteze premierja posledica tega, da je obstajal dogovor, kateri resor dobi Slovenija, je bila to dobrodošla poteza, sicer pa ne, še dodaja Sabina Lange.
Preberite tudi: Je Janez Lenarčič še v igri?