SDS in NSi kot nekdanji tesni zaveznici v vladi 2020–2022 sta v latentnem sporu že od lanskih volitev dalje. Zapletati se je začelo pri delitvi predsedniških položajev v dveh komisijah državnega zbora, kjer ima opozicija večino, in predsednika delovnega odbora, ko je SDS želela prevzeti vodenje komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter komisije za nadzor javnih financ.
Kolaboracija NSi
Danes obe komisiji vodijo poslanci NSi, pred dnevi pa je opozicija dobila še večino v KNOVS, potem ko jim je Gibanje Svoboda odstopilo dve mesti. Na tak način so v državnem zboru zadostili poslovniškim zahtevam. A problem je, ker opozicijski nadzor vršijo le poslanci NSi, SDS pa pri tem ne sodeluje in na tak način izraža protest. Takšen razplet je predsednik NSi Matej Tonin komentiral, da je nadzor po letu dni končno vzpostavljen. »NSi bo nadzor nad delom vlade še naprej izvajala odgovorno in dosledno. Ko se SDS odloči, da bo pri nadzoru vlade sodelovala, jim bomo takoj prepustili mesta, ki jim pripadajo,« je izjavil Tonin. V NSi na neformalni ravni o morebitnem tesnejšem sodelovanju z vladajočo koalicijo vztrajajo, da v tem mandatu ne nameravajo vstopiti ne v koalicijo Roberta Goloba ne v koalicijo s SDS, če bi jo vodil Janez Janša.
V SDS so nezadovoljni, ker poslanska skupina ne želi prispevati treh podpisov za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi se poglobila v posle Gen-i, ko ga je še vodil predsednik vlade Robert Golob. To je eden od očitkov, ki jih je nedavno navrgel Janez Janša na račun stranke NSi v daljšem zapisu na družbenih omrežjih. Prvak SDS očita vodstvu krščanskih demokratov dvojno igro in po njegovem je stanje še slabše, kot če bi NSi stopila v levosredinsko koalicijo. »Dejstvo pa je, da stranke Nova Slovenija murgelska koalicija svobodnjakov, SD in Levice ne potrebuje v vladi, ampak kot zaveznika v opoziciji,« meni Janša. Čeprav je Slovenija že vsaj trideset let primer zgledne parlamentarne demokracije, je prvak SDS prepričan, da NSi s sodelovanjem s koalicijo v dveh delovnih telesih državnega zbora »navzven vzdržuje varljiv videz delujoče parlamentarne demokracije«, vzporedni mehanizem leve oblasti pa, da s pomočjo NSi »krepi dolgotrajne napore za osamitev SDS«.
NSi: Logar naj prevzame SDS
Stališča Janeza Janše potrjujejo, da SDS ne namerava sodelovati pri nobeni ustavni spremembi, o katerih so v državnem zboru že razpravljali (imenovanje sodnikov, poenostavljeno imenovanje vlade), in drugih, ki še pridejo na dnevni red (sprememba volilnega zakona). Janša je prepričan, da »levi pol« s pomočjo NSi cementira absolutno oblast v sodstvu, skuša demotivirati podeželske volilce za udeležbo na volitvah in da namesto parlamentarne demokracije skuša vpeljati »sebi prilagojen polpredsedniški sistem«.
V NSi uradno ne komentirajo nedavne tirade predsednika SDS in najnovejših napadov medijev stranke SDS. Neformalno pa pravijo, da ne privolijo v svet skozi črno-belo optiko Janeza Janše. Njegovo ime in vsebina, ki stoji za njim, sta zanje postala problematična, da pa se bo dalo sodelovati s SDS, če jo bo prevzel denimo Anže Logar. O tem je nedavno javno govoril član izvršnega odbora Janez Pogorelec, z mnenjem katerega se strinjajo mnogi v NSi. »Desnica bo zmagala naslednje volitve, če bo Anže Logar prevzel SDS. Če pa bo Logar za Janšo to, kar je Medvedjev za Putina, se pravi, da bo ustanovil satelitsko stranko, katere namen bo skozi stranska vrata ponovno spraviti Janšo na položaj predsednika vlade, pa tega ne bomo kupili niti mi in še manj ljudje,« meni Pogorelec. Logar svojih načrtov ni razkrival niti prejšnji teden na javni tribuni na fakulteti za javno upravo v Ljubljani, kjer je nastopil v družbi nekdanjih politikov Gregorja Viranta in Mira Cerarja. Logar je napovedal ustanovitev politične platforme za sodelovanje, kar je Virant ocenil kot korak v pravo smer, Logarja pa nekdanji predsednik Državljanske liste vidi kot »prihodnost slovenske politike«.
Zarečeni kruh Nove Slovenije
Politični analitik Alem Maksuti dinamiko odnosov med NSi in SDS razume kot jasno sporočilo Janeza Janše manjši stranki, da ima v rokah še vedno vse vzvode moči na desnem polu slovenske politike. »V zakulisju se zagotovo dogajajo določeni premisleki in premiki. Logar obljublja novo politično platformo, ki bi utegnila biti zanimiva za marsikoga na desnici, nemara tudi sredini. Menim, da za vsem tem stoji Janez Janša, ker Logar sam, brez odobritve stranke, ne bi mogel voditi takšnega projekta,« meni Maksuti. Logarjeve poskuse je treba razumeti v srednjeročni perspektivi kot poskus pridobitve manevrskega prostora za oblikovanje nekih novih koalicij. »Logar ni novi obraz, je pa tolikšna novost, da z doziranim pojavljanjem intrigira javno mnenje in vzbuja pričakovanja. Zadnje dni so se pojavila imena, kot sta Gregor Virant in Miro Cerar, ki dajejo legitimnost projektu Anžeta Logarja,« dodaja Maksuti. V SDS verjetno računajo, da bo del volilnega telesa postal apatičen, pri znatnem delu računajo na efekt zlate ribice, zato je treba Logarjeve napovedi razumeti kot del izdelane strategije. S tem, pravi politični analitik, skušajo omejiti manever zunajparlamentarnim strankam in NSi. »Misija Logar je pritegniti od 5 do 8 odstotkov podpore, ker bi potem morda lahko sestavili desno koalicijo. V tem primeru bi NSi, tako kot v preteklosti, pojedla veliko zarečenega kruha,« pravi Alem Maksuti.
