V Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem te dni pomagajo mnogim pacientom, ki so ob poplavah ostali brez svojih zdravil. Srečujejo se tudi z raznovrstnimi praskami in drugimi manjšimi poškodbami, ki so jih prebivalci utrpeli pri odstranjevanju posledic poplav. Direktor ravenskega zdravstvenega doma Stanislav Pušnik izpostavlja nevarnost padcev na spolzkih tleh, ki jih prekriva mulj. »Že tam, kjer je le malo strmo, se je ob mulju in mokrih tleh težko premikati,« je posvaril.

»Človek lahko sprva otrpne«

Del, ki jih ljudje pri čiščenju in obnovi po poplavah opravljajo sami, se je najbolje lotiti premišljeno, ugotavlja Pušnik. Ponekod je smiselno počakati tudi, da odteče voda, je dodal. V zdravstvenem domu ob tem poudarjajo, da so prebivalcem ob morebitnih zdravstvenih težavah in stiskah vseskozi na voljo.

Zdravstveni postaji v Črni na Koroškem je voda na srečo prizanesla. »Ta postaja je malo višje ob potoku. Odcepil se je že pred njo, tako da je sredi Črne ostala kot nekakšen otoček,« je pojasnil Pušnik. Zdravnica, ki deluje v Črni, je bila prebivalcem v prvih dneh na razpolago praktično brez predaha, je dodal. Pri prvi oskrbi so sodelovali tudi drugi zaposleni, ki so doma v tem kraju. Zdaj so zdravniki na tej postaji prisotni 24 ur na dan, od ponedeljka pa tam delujeta tudi urgentna ekipa in ekipa vojske. V Mežici medtem delajo »po urniku«.

Na območju poplav so v sodelovanju z ministrstvom za zdravje vzpostavljali tudi posebno pomoč ob težavah v duševnem zdravju, je pojasnil Pušnik. Na Ravnah tudi sicer deluje center za duševno zdravje, po potrebi bodo zaprosili za dodatne kadrovske okrepitve. Sogovornik sicer pričakuje, da se bodo posledice v duševnem zdravju zares poznale šele z zamikom. »V taki situaciji lahko človek sprva otrpne. S tem, da mu je odneslo dom, se v polni meri sooči, ko se vrača v neko rutino,« opaža. Prvi interventni tim, sestavljen iz zaposlenih v centrih za duševno zdravje ravenskega in velenjskega zdravstvenega doma, so že napotili na prizadeta območja, so včeraj sporočili z ministrstva za zdravje.

V bolečinah
po dvigovanju bremen

V UKC Ljubljana so do ponedeljka obravnavali 73 poškodb, povezanih s poplavami, med glavnimi vzroki pa so bili zdrsi na blatu. Zdravili so tudi paciente, ki so ob poplavah ali odpravljanju njihovih posledic padli po stopnicah, nekateri pa so pomoč iskali zaradi bolečin po dvigovanju težjih bremen. V ljubljanskem zdravstvenem domu so se srečevali tudi s pacienti, ki so zaradi stiske ob poplavah doživeli stresne reakcije. V vodi in mokrih oblačilih je treba misliti na možnost podhladitve, je opozoril zdravnik splošne nujne medicinske pomoči Milan Žnidaršič. Ljudje pa ob delu potrebujejo tudi počitek, je spomnil.

Zaradi nezgod pri čiščenju domov pomoč te dni iščejo tudi prebivalci na Gorenjskem. »Pri nas je bilo kar precej poškodb, povezanih s sanacijo poplav, največkrat so bili to zdrsi in padci zaradi razmočenega in blatnega terena,« so nam sporočili iz škofjeloškega zdravstvenega doma, ki deluje pod okriljem Osnovnega zdravstva Gorenjske. Večinoma gre za lažje poškodbe, na primer odrgnine, udarnine in zvine, nekaj je bilo tudi zlomov kosti okončin. Prebivalcem svetujejo, naj bodo pozorni na lastno varnost in naj pri zahtevnejših delih počakajo na strokovno pomoč.