Novela zakona o zaščiti živali iz leta 2023 je določila popolno prepoved trajnega privezovanja psov na verige in dveletno prehodno obdobje za prilagoditev tudi skrbnikom, ki so jih imeli privezane na vodoravnem vodilu. Ta izjema se je iztekla 11. novembra. Po novem nobena oblika trajne namestitve psa na privezu (verigi, vrvi, vodoravnem vodilu in podobno) v domačem okolju ni več dovoljena. Zagrožena kazen za kršitev prepovedi je od 1000 do 1600 evrov.
Razmere se počasi izboljšujejo
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nimajo podatka, koliko sankcij je izrekla veterinarska inšpekcija zaradi nespoštovanja že pred 11. novembrom veljavne prepovedi privezovanja psov na verige. Pojasnili so, da teh podatkov ne zbirajo sumarno oziroma da jih iz sistema ne morejo pridobiti avtomatizirano, zato nam jih ne morejo poslati.
Ali so njihovi člani na terenu zaznali veliko kršitev prepovedi privezovanja psov na verige, ki je veljala že pred 11. novembrom, smo vprašali tudi Zvezo nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije. »Čeprav se stanje v primerjavi s tistim izpred nekaj desetletij počasi izboljšuje, je še vedno veliko psov na privezu. To lahko v svojem lokalnem okolju opazi vsak posameznik. Podatka o številu teh psov pa nimamo,« je dejala strokovna sodelavka zveze Lina Debeljak.
Vsi psi potrebujejo igro, sprehod in socializacijo
Do 11. novembra so psi lahko bili privezani na vodoravno vodilo, dolgo najmanj pet metrov in vsaj dva metra nad tlemi, ter s privezom, ki jim je omogočal najmanj štiri metre gibanja v obe stranski smeri od vodoravnega vodila. Namesto stalnega priveza morajo zdaj imetniki psu, če ga nimajo v hiši ali stanovanju, zagotoviti ograjen pesjak, ki mu omogoča prosto gibanje, ali kombinacijo zunanje ograjene površine in notranjega prostora. Zaščitniki živali so ob uzakonitvi prepovedi privezovanja leta 2023 poudarjali, da so psi na verigi agresivnejši in bolj zaščitniški do svojega teritorija, da se jim lahko veriga ovije ali zaplete okoli drugih predmetov, največkrat tudi nimajo ustrezne nege in oskrbe. Tistim, ki potrebujejo psa čuvaja, so zato svetovali, naj si raje omislijo elektronski alarmni sistem.
Toda ob tem se postavlja vprašanje, kakšna je razlika z vidika dobrobiti psa, če je trajno zaprt v pesjaku ali če je z verigo privezan na vodilo, ki mu omogoča nekaj metrov gibanja. »Z vidika svobode gibanja med pesjakom z nekaj kvadratnimi metri in nekajmetrskim vodilom res ni dosti razlike, je pa ograjen prostor za psa vseeno prijetnejši. Privez namreč že sam po sebi ovira gibanje, saj se žival zapleta in spotika ob vrv ali verigo. Reaktivnim psom, ki se na privezu zaganjajo, denimo v mimoidoče, je posebej neprijetno, ko jih privez ves čas vleče nazaj, posebno ob uporabi ovratnice. Seveda je vse odvisno od okoliščin in posameznega primera, a v grobem bi lahko rekli, da je ograjeni prostor, če je primerno velik in urejen, veliko primernejše bivalno okolje za večino psov,« je ocenila zaščitnica živali Lina Debeljak in poudarila, da nikakor ni dovolj psa zgolj prestaviti z verige v pesjak. Gre namreč za živo bitje, ne za igračo ali varnostno kamero. Vsi psi, tisti, ki bivajo na privezu, v pesjaku ali hiši, potrebujejo igro, sprehod, gibanje in socializacijo.
Kaj je bolje za žival
Dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali, meni, da je s stališča dobrobiti živali neprimerno oboje – če je pes trajno zaprt v pesjaku ali če je z verigo privezan na vodilo, ki mu omogoča le nekaj metrov gibanja. Navedel pa je primere, ko je bilo vodilo oziroma jeklenica dolga deset metrov ali več, veriga pa denimo pet metrov. Pes se je tako lahko gibal ob jeklenici in bil tudi v interakciji z drugimi živalmi na dvorišču, kot so govedo, perutnina, drobnica, zajci, mačke. »V takšnem primeru je bila dobrobit te živali, če odmislimo neprimernost trajne namestitve verige na ovratnico, večja kot dobrobit psa, zaprtega na nekaj kvadratnih metrih in z le kratkotrajnim izpustom ali celo brez njega,« je razložil Podpečan.
Vprašali smo ga tudi, kaj je bolje za psa, zlasti velikega, da živi v stanovanju ali da je na verigi z vodilom. »Če je stanovanje primerno veliko in se žival v njem svobodno giblje, torej ni v kletki, skrbniki pa ji omogočajo zadostno socialno interakcijo in primerno dolge vsakodnevne sprehode, je raven dobrobiti psa v stanovanju višja kot na verigi z vodilom. Če pa je žival nameščena na majhnem, omejenem prostoru ali celo v kletki, potem razlike ni,« je poudaril Ožbalt Podpečan.
