Prejemniki pokojnin in invalidskih nadomestil so že decembra na svojih računih občutili prvo novost, ki jo je prinesla pokojninska reforma, in sicer zimski dodatek v višini 150 evrov. Zimskega dodatka kot nove pravice pokojninska reforma v osnovi ni predvidevala, pač pa se je v njej znašel tik pred zdajci. Čeprav so ga pospremile opazke, da gre za predvolilni bombonček, ga zakon uvaja kot sistemsko pravico. Do leta 2030 bo postopno zrasel po 20 evrov letno na 250 evrov in se nato usklajeval tako kot drugi transferji. Samo za letošnje leto se izjemoma ne šteje med obdavčljive prejemke in je izvzet tudi iz izvršbe. Tudi letni dodatek v petih razredih bo po novem urejen sistemsko, in ne več v vsakoletnem zakonu o izvrševanju proračunov.
Zimski dodatek je sicer nekakšna ublažitev oziroma kompenzacija za spremenjeno formulo usklajevanja pokojnin, ki se kot druga večja novost z novim letom uvaja za že upokojene. Doslej je v 60 odstotkih temeljila na rasti povprečne plače in v 40 odstotkih na inflaciji. S prihodnjim letom bo formula 50:50, pokojnine pa se bodo glede na ocene predvidoma zvišale za štiri do pet odstotkov.
Nova formula bo veljala ne le do leta 2030, kot je bilo prvotno predvideno, temveč do leta 2035. Nato naj bi bila uskladitev postopoma v večji meri vezana na inflacijo. To pomeni nekoliko počasnejšo rast pokojnin (ob predpostavki, da bo rast plač višja od rasti življenjskih stroškov), še vedno pa naj bi bila vsota rasti pokojnin in zimskega dodatka višja, kot znaša današnje usklajevanje pokojnin.
Večje spremembe pokojninskega sistema, ki zadevajo zdaj še delovno aktivne (dvig starostne meje za upokojitev, dvig odmernega odstotka, daljše referenčno obdobje), se bodo uvajale postopoma, od leta 2028 do leta 2035, zato ni nobenih razlogov za kakršnokoli hitenje pri upokojevanju.
Višje invalidske, vdovske, družinske pokojnine
Že z januarjem 2026 pa se bodo uveljavile nekatere novosti, ki jih bodo občutili predvsem tisti z najnižjimi pokojninami. Zvišujejo se namreč najnižje invalidske pokojnine (na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove, z zdajšnjih 490 evrov na okvirno 610 evrov). Zagotovljena starostna in invalidska pokojnina se za približno 90.000 prejemnikov zvišuje na 785 evrov. Dviguje se odstotek za odmero najnižje pokojnine (na 30 odstotkov najnižje pokojninske osnove).
Več sprememb prihaja tudi za tiste, ki se bodo na novo upokojevali oziroma uveljavljali pravice.
Invalidske pokojnine se bodo v letu 2026 odmerile najmanj v višini 44 odstotkov od dejanske ali najvišje pokojninske osnove. Za 33 do 75 odstotkov bo višja tudi odmera nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
Odstotek za odmero vdovske pokojnine se bo s 70 dvignil na 75 odstotkov in v letu 2027 na 80 odstotkov, kar pri prejemkih pomeni 14,2 odstotka več. Višji bo tudi odstotek za odmero družinske pokojnine: s 70 se bo dvignil na 75 odstotkov za enega družinskega člana, z 80 na 85 odstotkov za dva in z 90 na 95 odstotkov za tri ali več družinskih članov. V letu 2027 se bo odstotek dodatno zvišal na 80 odstotkov (en družinski član), 90 odstotkov (dva), 100 odstotkov (trije ali več).
Boljši pogoji pri uveljavljanju otrok
Odmerni odstotek za otroka se v letu 2026 z 1,36 zvišuje na 1,6 odstotne točke za vsakega otroka, pri čemer ne bo več omejitve, da je mogoče upoštevati največ tri otroke.
Uvaja se tudi možnost kombiniranja uveljavljanja skrbi za otroke. Skrb za enega otroka bo na primer mogoče uveljavljati za znižanje starosti, za drugega oziroma druge otroke pa za višji odmerni odstotek.
Za čas služenja vojaškega roka bo mogoče uveljaviti odmerni odstotek glede na čas trajanja služenja vojaškega roka (od 0,8 do 2 odstotni točki).
Pri izračunu pokojninske osnove se bo zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo za brezposelnost, namesto tega upoštevala osnova, ki jo je imel zavarovanec pred začetkom prejemanja nadomestila. Staršem se bo za čas prejemanja starševskega nadomestila in dela s skrajšanim delovnim časom zaradi skrbi za otroka dohodek preračunal na polni delovni čas, pri invalidskih pokojninah pa se ne bodo upoštevala koledarska leta, v katerih je zavarovanec prejel osnove za manj kot 6 mesecev zavarovalne dobe.
Ugodnejše bo vrednotena pokojninska doba brez dokupa nad 40 let, tudi če starost ni dopolnjena, in sicer bo vsake pol leta prineslo 1,5 odstotka namesto 0,68 odstotka.
Poenostavitev pri varstvenem dodatku
Pokojninska reforma prinaša tudi pomembne spremembe pri pravici do varstvenega dodatka. Od januarja 2026 bo varstveni dodatek pripadal tudi upokojencem, ki še niso dopolnili 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški). Največja novost pa je, da se dolžnost preživljanja staršev ne bo več ugotavljala. Varstveni dodatek se bo torej dodeljeval brez preverjanja, ali lahko polnoletni otroci preživljajo vlagatelja vloge za varstveni dodatek. »To pomeni, da se polnoletnim otrokom ne bo več nalagala odgovornost, da morajo finančno pomagati staršem, če ti uveljavljajo pravico do varstvenega dodatka, saj to pogosto pomeni, da se revščina prenaša med generacijami,« so spremembo utemeljili na ministrstvu za delo. Prošnjo za dodatek bo treba oddati samo enkrat, nato se bo ob izpolnjevanju pogojev podaljševala samodejno oziroma po uradni dolžnosti s strani centrov za socialno delo.
Lažje do večjih donosov pokojninskih skladov
Z letom 2026 se bodo uveljavile tudi nekatere spremembe, ki so povezane z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, pri čemer pa, kot obžalujejo nekateri ekonomisti, ne gre za večje spremembe, temveč zgolj za manjše izboljšave ter spodbude za širšo vključenost in večjo fleksibilnost. Dodatno zavarovanje še vedno ostaja prostovoljno, se bodo pa morali delodajalci, ki do 1. januarja 2026 še nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene, o tem kolektivno dogovoriti, če zaposlujejo več kot deset delavcev.
Reforma prinaša še eno doslej javno malokrat izpostavljeno spremembo, s katero se zavarovancem v drugem stebru dopušča daljša vključitev v bolj tveganih podskladih. Politika življenjskega cikla je doslej namreč zavarovancem nad določeno starostjo (na primer 50 let) prepovedala, da bi imeli sredstva naložena v dinamičnem podskladu. Po novem bodo imeli možnost samostojne odločitve, da ostanejo dlje v bolj tveganem, a donosnejšem dinamičnem podskladu in ne preidejo v mešani sklad. Ta možnost ne bo veljala za zavarovance v najstarejši starostni skupini (po 60. letu), ki morajo biti vključeni v pokojninski sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo, s čimer naj bi preprečili upad vrednosti sredstev pred upokojitvijo. Z novelo pokojninskega zakona se črta tudi zakonske omejitve, da morajo biti pokojninske rente iz dodatnega pokojninskega zavarovanja dosmrtne, mejni znesek za izplačilo sredstev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v enkratnem znesku pa se dviguje na 12.000 evrov.