Gotovina izginja iz denarnic, plačilne kartice in mobilni telefoni pa postajajo vse bolj prevladujoče plačilno sredstvo. Ta tektonski premik v plačilnih navadah ni obšel niti cerkve, ki se sooča s preprostim, četudi perečim vprašanjem: kaj storiti, ko verniki v tradicionalni pušici nimajo več česa pustiti?
Po vsej Sloveniji se župnije in škofije tako prilagajajo novi realnosti. V cerkvene prostore, doslej rezervirane za tiho molitev in gotovinske darove, zdaj vstopajo POS terminali.
Tako so te dni na facebooku objavili v župniji Komen.
Poročila iz več župnij kažejo na podoben trend. Verniki, ki želijo darovati za mašne namene, poravnati stroške za veroučne priročnike ali preprosto prispevati med nabirko, so pogosto brez gotovine. Ljudje so spraševali, ali lahko plačajo s kartico, pojasnjujejo v nekaterih župnijah, kjer so se v preteklosti posamezniki včasih morali odpraviti do najbližjega bankomata.
Sistemska rešitev
V odgovor na te pastoralne izzive so slovenske škofije, po vzoru številnih evropskih držav, kjer je digitalno darovanje že bolj uveljavljeno, omogočile sistemsko rešitev. Implementacija poteka postopoma, saj, kot priznavajo nekateri duhovniki, obstaja določena mera previdnosti. Spremljajo, kako se bo novost prijela med starejšimi in mlajšimi generacijami vernikov.
Novi sistemi so zasnovani za enostavnost. Vernik na zaslonu terminala izbere ali vtipka želeni znesek – pogosto so na voljo prednastavljene vsote za hitrejše darovanje – in nato preprosto prisloni svojo brezkontaktno kartico ali mobilni telefon.
Eno ključnih vprašanj, ki se ob tem poraja, je vprašanje zasebnosti in anonimnosti darovanja, ki je bilo pri gotovini samoumevno. Na ravni škofij pojasnjujejo, da je skrb odveč. Čeprav transakcija poteka preko banke, se na bančnih izpiskih ne vodi seznam posameznih darovalcev. Zabeležena je le zbirna vsota transakcij, ki so bile izvedene preko terminala, s čimer je ohranjena diskretnost posameznika.
Simbolika daru v digitalni obliki
Uvedba tehnologije pa sproža tudi globlja, teološka vprašanja. Darovanje pri maši – prinašanje darov na oltar – ima v krščanstvu globok simbolni pomen. Ne gre zgolj za zbiranje sredstev, temveč za dejanje osebne daritve.
Kot poudarjajo, denar, pridobljen z delom in trudom, simbolizira posameznikovo življenje. Ta dar se med evharističnim bogoslužjem simbolno pridruži kruhu in vinu. Teologi pojasnjujejo, da tako kot se kruh in vino po veri spreminjata v Kristusovo telo in kri, se tudi daritev vernika – bodisi da na oltar položi težke razmere v službi ali hvaležnost za družino – preoblikuje in postane vir duhovne moči.
Oblika darovanja ob tem torej ne sme zasenčiti vsebine. Simbolika je bila kristjanom jasna od samega začetka. Ne glede na to, ali je dar v obliki kovanca, bankovca ali digitalnega signala, ostaja znamenje osebnega prizadevanja in daritve, pravijo.
Medtem ko tradicionalna košarica ali pušica verjetno ne bosta povsem izginili, je jasno, da je digitalna transformacija nepreklicno vstopila tudi na področje verskega življenja. Uvedba POS terminalov je bržkone pragmatičen odgovor na sodobne potrebe in hkrati poskus ohranitve tisočletne tradicije darovanja v svetu, ki se pospešeno digitalizira.
