Okužbe dihal se širijo v skupnosti, a lahko krožijo tudi v bolnišnicah in drugih okoljih v zdravstvu, opozarjajo pri Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). Cepljenje zdravstvenih delavcev in prebivalcev, pri katerih je tveganje težkega poteka bolezni večje, rešuje življenja, je poudaril tamkajšnji epidemiolog Bruno Cincio. Pomembno je tudi, da se ljudje z znaki okužbe dihal izogibajo tesnim stikom z drugimi, je spomnil.

Posebej opozarjajo na zdravstvene delavce

Pri bolnikih, kjer je tveganje težkega poteka večje, je smotrno razmisliti o zgodnji uporabi protivirusnih zdravil, svetujejo v ECDC. Pomembno je tudi, da se zdravstveni delavci cepijo. S tem ščitijo paciente in sebe, ugotavljajo v ECDC, zdravstvenim sistemom pa olajšajo delovanje v zimskih mesecih.

Ob zadnji sezoni okužb dihal se je v večini držav proti gripi cepila manj kot polovica prebivalcev, so spomnili. Ciljne tri četrtine precepljenih prebivalcev so dosegle ali pa so se jim približale le Danska, Irska, Portugalska in Švedska, so našteli. Izstopa tudi nizka precepljenost med zdravstvenimi delavci, kjer je mediana znašala 32 odstotkov.

To je tek na dolge proge. Ni dovolj, da se z ozaveščanjem ukvarjamo le oktobra in novembra, na to je treba misliti tudi v preostalih mesecih.

Dr. Franc Strle, infektolog

Slovenija je med državami z izrazito nizko precepljenostjo proti gripi. V sezoni 2024/2025 se je cepilo 5,9 odstotka slovenskega prebivalstva. Na NIJZ so ob objavi preliminarnih podatkov opozorili, da k dvigu precepljenosti proti gripi z zgledom še vedno premalo prispevajo zdravstveni delavci. V sezoni 2024/2025 se jih je proti tej nalezljivi bolezni cepilo 6333. Za primerjavo: v državi je na začetku februarja delovalo 11.512 tehnikov zdravstvene nege, 9884 diplomiranih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov in 6499 zdravnikov specialistov. Tako je razvidno iz aktualnega predloga kadrovske strategije za zdravstvo.

Številke, ki odsevajo odnos do cepljenja

Leta 2020, šlo je za mandat vlade Janeza Janše, je poslanski predlog predvidel redno cepljenje zdravstvenih delavcev proti sezonski gripi. Ta del predloga zakonskih sprememb so takratne oblasti zavrnile, češ da gre za prekomeren ukrep in da bi lahko isti cilj dosegli z doslednim spoštovanjem zakona o varnosti in zdravju pri delu. Leta 2015 pa je v vodo padla ideja takratnega vodstva UKC Ljubljana, da bi zaposlene v tej bolnišnici zavezali k cepljenju proti gripi. Pokopali so jo očitki o poseganju v ustavne pravice.

Ob trenutni precepljenosti prebivalcev tudi številke pri zdravstvenih delavcih niso presenetljive, je ocenil infektolog dr. Franc Strle. Tudi oni so del družbe in njenega odnosa do cepljenja, opaža. Pri tem ne gre le za morebitne strahove pred takšno zaščito, je spomnil, ampak tudi za vprašanje, ali si bo posameznik za to vzel čas. Rešitev je smiselno iskati v okrepljenem ozaveščanju na vseh ravneh, je poudaril sogovornik. »To je tek na dolge proge. Ni dovolj, da se z ozaveščanjem ukvarjamo le oktobra in novembra, na to je treba misliti tudi v preostalih mesecih,« je opozoril Strle. 

Izpostavljajo tudi druga cepljenja

V ECDC izpostavljajo tudi možnosti cepljenja proti respiratornemu sincicijskemu virusu (v slovenskem zdravstvu je brezplačno za nosečnice), proti covidu-19 (v Sloveniji je brezplačno) in proti pnevmokoknim okužbam (razen za otroke je v tukajšnjem zdravstvu brezplačno za starejše od 65 let in kronične bolnike). Širjenje virusov lahko omeji tudi doslednost pri higieni, na primer redno umivanje rok, so spomnili. Ob kašljanju in kihanju naj bodo usta in nos pokriti, priporočajo, zaprte prostore pa je smotrno prezračevati.

Priporočamo