Zakonski predlog, ki je v javni razpravi, bedenje nad varnostjo in kakovostjo v zdravstvu nalaga novi javni agenciji. Ta bo pri svojem delu neodvisna, so predvideli na ministrstvu za zdravje. Njene naloge bodo izredno obsežne, kar v vrstah zdravstvenih delavcev že sproža začudenje. V predlogu jih je predvidenih kar 24. Med njimi je na primer ocenjevanje zdravstvenih tehnologij, ki bi lahko dobile mesto v javnem sistemu. Določala bo tudi ukrepe za preprečevanje dogodkov, ki škodijo pacientom, spremljala uvajanje in izvajanje kliničnih poti, izvajala izobraževanja in vzpostavljala merjenje ogljičnega odtisa v zdravstvu.
Nova agencija bo zadolžena tudi za nadzor kakovosti in podzakonske akte, pri vrednotenju tehnologij pa se bo izrekala o tem, ali je smiselno posamezno novost financirati iz javnih sredstev. Predlog dopušča tudi možnost vrednotenja tehnologij, ki jih v javnem zdravstvu že uporabljajo. Ta ocena sicer še ne bo pomenila končne odločitve o tem, kaj bo pristalo – in ostalo – v javnem sistemu.
Analiza v 30 dneh
Bodoča agencija, ki bo določala tudi način spremljanja kazalnikov kakovosti v zdravstvu, bo imela direktorja in sedemčlanski svet. Trije člani bodo imenovani na predlog vsakokratnega ministra za zdravje, po eden pa na predlog zdravniške zbornice, zbornice zdravstvene in babiške nege, nevladnih organizacij s področja varstva pacientovih pravic in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sredstva za njeno delovanje bo zagotavljal državni proračun. Predlog predvideva tudi ustanovitev sveta za kakovost, ki bo ministrom za zdravje v prihodnje predlagal ukrepe za njeno zviševanje. Podrobnosti v zakonskem predlogu še niso razjasnjene. Ministrstvo za zdravje bo moralo prav tako šele doreči prihodnji način vodenja evidenc škodljivih dogodkov.
Definicijo omenjenih dogodkov, ki so širši javnosti znani kot napake pri zdravljenju, so v predlogu zastavili na novo. Razdelili so jih na opozorilne nevarne dogodke in varnostne incidente. Slednji so nenamerni in nepričakovani dogodki pri obravnavi pacienta, ki so mu ali pa bi mu lahko škodovali. Pogoj je, da bi se tak dogodek dalo preprečiti in da se ni pripetil zaradi pacientove bolezni. Kot opozorilni nevarni dogodki pa bodo šteli resni in nepričakovani incidenti, ki bodo privedli ali bi lahko privedli do pacientove smrti ali resne škode za njegovo zdravje. Predpisani odziv bo v obeh primerih enak: zdravstveni zavod ali zasebnik bo moral, kadar bo to mogoče, takoj omejevati škodo pri pacientovem zdravju. Predlog določa tudi rok za analizo škodljivega dogodka, posamezna komisija jo bo morala opraviti v 30 dneh.
Na ministrstvu za zdravje so v predlogu predvideli tudi globe. Od 1000 do 10.000 evrov grozi bolnišnici ali drugi pravni osebi, ki ne bi ustrezno poročala o kazalnikih kakovosti, ne bi ustrezno vodila evidence škodljivih dogodkov ali pa slednjih pacientom oziroma njihovim bližnjim sploh ne bi razkrila. Enako velja za izvajalce zdravljenj, ki vpletenim v varnostni incident ne bi zagotavljali psihološke podpore ali pa ne bi objavili ugotovitev o vzrokih varnostnih incidentov. Vodilne v javnih zavodih in pri zasebnikih bi pri takih prekrških doletelo od 100 do 1000 evrov globe, pri samostojnih podjetnikih pa bi znašala od 500 do 5000 evrov. V bolnišnicah in pri drugih izvajalcih bodo imeli po uveljavitvi zakona sicer še eno leto časa, da se prilagodijo spremembam. V pol leta pa bo vlada glede na aktualni predlog vzpostavila spletni portal za paciente in njihove svojce, kjer bodo objavljene njihove izkušnje z zdravstveno obravnavo.
Pot obstaja, a je niso vsi uporabljali
Ministrstvo za zdravje je sistem poročanja o najhujših opozorilnih dogodkih vzpostavilo že pred več kot dvema desetletjema, a v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih te naloge niso izpolnjevali dosledno. Podobno je bilo pri širjenju dobrih praks. Neenotno ravnanje zdravstvenih zavodov je bilo tesno povezano tudi s preteklo neodzivnostjo ministrstva ob njihovih sporočilih.
Poskusi bolj sistematičnega urejanja varnosti in kakovosti v zdravstvu so se vrstili iz mandata v mandat, tudi pri vzpostavljanju neodvisne agencije pa gre za dolgoletno idejo, ki je vedno znova obtičala v predalih. Akterji v zdravstvu se o težko pričakovanem zakonskem predlogu, ki so ga komaj začeli preučevati, za zdaj večinoma še ne želijo javno izrekati. Več sogovornikov, ki ne želijo biti imenovani, nam je sicer omenilo pomisleke o izvedljivosti predlaganih rešitev.
