Konec minulega tedna je na brniškem letališču začel veljati zimski vozni red. Do konca marca bo šest letalskih prevoznikov, ki so že po poletnem voznem redu leteli z letališča Jožeta Pučnika, povečalo število letov. Nizkocenovni prevoznik Flydubai bo od 22. decembra vsak dan letel v Dubaj (doslej je letel petkrat na teden). Turkish Airlines bo od februarja ponujal 12 tedenskih letov v Carigrad (doslej deset), Air Serbia bo v Beograd letel dvakrat na dan (doslej dvanajstkrat na teden), Air Montenegro bo v Podgorico letel trikrat na teden (doslej dvakrat), Swiss Airlines pogostost letenja v Zürich povečuje s šestkrat na teden na devetkrat.

 

Z ljubljanskega letališča na vsega 14 destinacij leti dvanajst rednih letalskih prevoznikov.

Poleg že omenjenih letalskih prevoznikov – Flydubai, Turkish Airlines, Air Montenegro, Swiss Airlines – z ljubljanskega letališča letijo še Air France enajstkrat tedensko v Pariz, Air Serbia dvakrat tedensko v Niš, Brussels Airlines štirikrat tedensko v Bruselj, Easy Jet petkrat tedensko v London (Gatwick), LOT Polish Airlines osemkrat tedensko v Varšavo, Lufthansa dvakrat dnevno v Frankfurt in dnevno v München, Transavia do štirikrat tedensko v Amsterdam in Wizz Air do trikrat tedensko v London (Luton).

Slovenija okreva
počasneje kot EU

Letov iz Ljubljane je sicer vse več, a so termini, še zlasti to velja za lete v Bruselj, za potnike neugodni, cene vozovnic pa občutno višje kot v obdobju pred pandemijo. Podatki Eurostata kažejo, da je letalski promet v Evropski uniji za rekordnim letom 2019 letos poleti zaostajal le še za 14 odstotkov, v Grčiji in Luksemburgu pa ga je celo presegel. V Sloveniji je zaostanek še zmeraj 42-odstoten. Letalski sektor v Sloveniji med vsemi članicami EU okreva najpočasneje, kažejo podatki Eurostata. Letalska povezanost Slovenije s svetom je na splošno slaba. V Fraportu pričakujejo, da se bodo do konca leta približali milijonu oskrbljenih potnikov. Za primerjavo: leta 2018 so jih prepeljali 1,8 milijona, leta 2019 pa 1,7 milijona. V pandemičnem letu 2020 je z letališča Jožeta Pučnika potovalo manj kot 300.000 in lani 430.000 potnikov. Kljub temu pa nove Adrie Airways, kot kaže, ne bo.

Vsaj dva letalska prevoznika, Wizz Air in Easy Jet, sta se v minulih dveh mesecih zanimala za vzpostavitev novih letalskih povezav iz Ljubljane, že pred poletjem pa tudi Ryanair. Sestali so se s pristojnimi na ministrstvu za infrastrukturo in ministrstvu za gospodarsko sodelovanje in razvoj, kažejo podatki o lobiranju na portalu Erar, a glede na objavljeni zimski vozni red do dogovora očitno ni prišlo. Slovenija ostaja edina država EU, od koder Ryanair ne leti.

Subvencije niso pomagale

Koalicijska pogodba konkretnih načrtov oziroma idej vlade Roberta Goloba o tem, kako bi izboljšali povezljivost države s svetom, ne razkriva, saj predvideva zgolj pripravo analize, s katero naj bi ugotovili, ali je smiselno podpirati zagotavljanje povezav s ključnimi destinacijami pod ekonomsko upravičenimi pogoji. Neuradno naj bi se na ministrstvu za infrastrukturo zavedali, da je na tem področju treba nekaj ukreniti, a se zaenkrat ne nagibajo k (vnovični) ustanovitvi slovenskega letalskega prevoznika. Na ministrstvu naj bi bili po naših informacijah naklonjeni ideji, da bi z uveljavljenimi letalskimi prevozniki sklenili dogovor o sodelovanju. Tem prevoznikom bi država ponudila nezasedene dobre termine, tako imenovane slote, in denar. Z državnimi subvencijami, ki bi jih ponudila prevozniku, naj bi Slovenijo znova naredila mikavno turistično destinacijo. Mimogrede, tudi vsi trije prevozniki, ki so se v minulih mesecih sestali s pristojnimi, se nadejajo državnih subvencij. Četudi bi bile državne finančne podpore znatne, merijo se v stotisočih evrov, pa je to za državo še vedno ceneje, kot bi jo stala ustanovitev lastnega letalskega prevoznika.

Spomnimo, kmalu po epidemiji je ministrstvo za gospodarstvo prvič izplačalo subvencije letalskim prevoznikom in za subvencioniranje letalskih povezav v zadnjih dveh letih izplačalo 5,6 milijona evrov. Denar so namenili za obstoječe letalske povezave osmih letalskih družb in dodali povezavi z Dubajem in z londonskim letališčem Gatwick. Letalski prevozniki so prejeli od približno 50.000 evrov do slabih 400.000 evrov subvencij oziroma največ 30 evrov po prepeljanem potniku.

Priporočamo