Državnozborska zakonodajno-pravna služba (ZPS) je v svojem mnenju med drugim zapisala, da v predlagani noveli zakona o zaščiti živali pri mnogih rešitvah potreba po pravnem urejanju sploh ni izkazana, tam, kjer je, pa rešitve niso oblikovane celovito, jasno in določno, da bi omogočale predvidljivost, pravno varnost in dejansko izvedljivost. »Nekatere rešitve so nedodelane in tudi v protislovju z namenom iz obrazložitve, mestoma so sporne tudi z ustavnopravnega vidika,« piše v mnenju ZPS. In še, da predlagatelj v obrazložitvi nekaterih členov pavšalno navaja, da predlagane rešitve sledijo ureditvi v evropskih državah, v katerih, pa ne navede.
Amandmaji spisani,
jih bo kdo upošteval?
»Predlagano materijo bi bilo treba izčrpno proučiti in rešitve strokovno utemeljiti«, »vsebina in namen ter posledice in povezave predlagane rešitve niso pojasnjene«, »na novo predlagana prepoved ni jasno in določno opredeljena«, »obrazložitev predlaganih sprememb je izjemno pomanjkljiva«, »predlagana ureditev je nedodelana«, »obrazložitev predlaganih rešitev je pavšalna in s tem pomanjkljiva«, »obrazložitev predlagane ureditve je zelo nenatančna in splošna, zato je tudi njena presoja otežena« ... To je le nekaj kritik iz mnenja ZPS. Po naših neuradnih informacijah je kmetijska ministrica Irena Šinko na koalicijsko usklajevanje prišla s predlogom amandmajev, s katerimi naj bi nekatere predlagane člene črtali iz novele zakona o zaščiti živali, nekatere pa dopolnili oziroma popravili tako, da bi sledili mnenju ZPS.
Med členi, ki bi jih ministrstvo črtalo, naj bi bil tudi tisti, ki se nanaša na pooblaščene svetovalce za zaščito živali. Predlagatelji so si zamislili, da bi ta status po opravljenem 40-urnem tečaju lahko pridobili predstavniki nevladnih organizacij, ki bi nadzorovali tako imetnike živali kot tudi inšpektorje. Tako kot že mnoge strokovne institucije pred njo je tudi ZPS opozorila, da je predlagana ureditev sporna, ker omogoča nastavke za vzpostavitev vzporednega nadzora. Po mnenju ZPS je sporna tudi z ustavnopravnega vidika, »saj so nevladne organizacije v svoji biti neodvisne, zato ne smejo biti vključene v delovanje državnih organov s pravnosistemskimi nadzornimi ali celo inšpekcijskimi nalogami ali dopolnilnimi nalogami, ki bi bile vzporedne nalogam državne uprave«. Za pripravljalce zakona (med njimi so imeli zelo dejavno vlogo člani nekaterih društev za zaščito živali) so členi, ki se nanašajo na pooblaščene svetovalce za zaščito živali, bistvo zakona, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pa bi jih na podlagi ocene ZPS, da so problematični, v celoti črtali.
Obveznega čipiranja mačk ne bo?
MKGP bi, tako naši viri, črtalo tudi določbo, s katero želijo predlagatelji med kazniva dejanja mučenja živali uvrstiti tudi hudo malomarnost. ZPS je opozorila na pomanjkljivo obrazložitev tega člena in na dejstvo, da kazenska in prekrškovna zakonodaja pojma huda malomarnost ne urejata. »Predlagano materijo bi bilo treba izčrpno proučiti in rešitve strokovno utemeljiti ter sočasno novelirati tudi kazenski zakonik,« je svetovala ZPS, MKGP bi s črtanjem tega člena sledilo njenemu mnenju.
Strokovne službe kmetijskega ministrstva naj bi predlagale tudi črtanje določil, ki se nanašajo na obvezno čipiranje vseh mačk, prav tako tistega, ki bi prepovedalo uporabo vseh živali v cirkusih in na cirkusom podobnih prireditvah. Brez natančne definicije, kaj je cirkusom podobna prireditev, bi se namreč lahko prepoved razširila tudi na vse razstave, sejme, tekmovanja živali, tudi na prikaz dresurnega jahanja v Lipici, na pasje in mačje razstave, na razstave živali na danes končanem kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni … V zakonu naj bi ostala tudi določba o izjemah glede popolne prepovedi privezovanja psov.
Živali v prehodnih hlevih
do 30 dni
ZPS je prav tako zmotil člen, ki se nanaša na vzpostavitev prehodnih hlevov za odvzete rejne živali. »Obrazložitev predlaganih rešitev je pavšalna in s tem pomanjkljiva. Ni jasno določeno, v kakšni pravnoorganizacijski obliki se ustanovi prehodni hlev, kdo naj bi bil njegov upravljalec, kdo naj bi ga financiral, kdo krije stroške v zvezi z odvzeto rejno živaljo, v katerih primerih lahko zanje skrbi društvo, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali …«
Strokovne službe MKGP naj bi ta člen dopolnile tako, da bi društva črtale iz njega. Prehodni hlev bi vodila uprava za varno hrano, živali naj bi v njem ostale največ 30 dni, nato bi jih prodali, oddali novim skrbnikom ali jih odpeljali v klavnico.
