»Predsednik je prvi med enakimi in to je tudi načelo, po katerem bom deloval. Želim si, da bi bili kot zveza enotni, skupaj, močni. Drugačnost mišljenja ne pomeni razdora, temveč napredek,« je v prvem odzivu po izvolitvi poudaril novi predsednik Andrej Zorko in se zahvalil za zaupanje. Politkom pa je sporočil, da bo ZSSS še naprej aktivni deležnik družbenega in ekonomskega razvoja države. Kot svojo prioriteto in glavno vodilo je izpostavil skrb za to, da se bo kvaliteta življenja v Sloveniji dvignila, da bodo spoštovane pravice delavk in delavcev, da bodo mladi videli prihodnost v državi in da bodo tudi starejši imeli dostojno starost.
Potem ko se je dosedanja predsednica zveze Lidija Jerkič odločila za predčasni odhod s čela ZSSS, saj se bo prihodnje leto upokojila, bo novi, nadomestni predsednik zvezo vodil do izteka sedanjega mandatnega obdobja leta 2027, torej še dobri dve leti, ko je predviden redni kongres. Izvolitev Zorka pomeni kontinuiteto dosedanjega dela in programskih usmeritev ZSSS.
Kot dolgoletni izvršni sekretar, nazadnje zadolžen za sistemska vprašanja in socialni dialog, je bil namreč del ožje vodstvene ekipe, hkrati je tudi eden glavnih pogajalcev sindikatov v okviru ekonomsko-socialnega sveta. V ZSSS pa je zaposlen že svojo celotno kariero. Njegov slog je odločen, je trd, a umirjen pogajalec, zagovornik dialoga. »To, da smo za dialog, ne pomeni, da smo se odrekli klasičnim oblikam sindikalnega boja. A treba se je zavedati, da je treba prej ali slej skleniti kompromis,« je nedavno poudaril za Dnevnik.
Protikandidata kritična do prevelike zadržanosti
Za vodenje ZSSS sta se potegovala še David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, ki se je v zadnjih tednih v javnosti izpostavil s svojim nasprotovanjem predlagani pokojninski reformi, in Dušan Kaplan, podpredsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije (Skei). Oba sta bila kritična do sedanjega delovanja sindikatov. Švarc, zagovornik bolj ostrega sindikalnega boja, ni skrival kritike do po njegovem preveč zadržane, celo pasivne pozicije dosedanjega vodstva, ki naj bi botrovala upadu članstva in zaupanja v sindikate.
Švarc se je z Zorkom prebil v drugi krog, v katerem ga je Zorko premagal z 51 glasovi od 83 veljavnih. Švarc je, tako kot v prvem krogu, dobil 32 glasov. Glasovi tretjeuvrščenega Kaplana so se torej večinsko prelili k Zorku.
Švarc je ocenil, da so delegati odločali predvsem o zelo različnih konceptih sindikalnega delovanja, ki so jih ponujali trije kandidati. Izvolitev Zorka po njegovem pomeni, da pri delovanju zveze ne bo večjih sprememb, kakršne je ponujal sam. Demokratično odločitev delagatov spoštuje in je zmagovalcu čestital. »Prav pa je, da se pri našem delovanju zavedamo, kdo smo, na čigavi strani smo, kaj so naše obveznosti. Smo delavska organizacija, tudi organizacija upokojencev, ne pa kapitala oziroma različnih političnih struj in tega se moramo držati za okrepitev in nadaljnjo močno vlogo v družbi.«
Na kongresu, ki je najvišje telo odločanja ZSSS, je sicer sodelovalo 91 delegatov in delegatk, ki so jih določili sindikati dejavnosti; njihovo število je odvisno od števila članstva, ki ga posamezen sindikat združuje.
Že pred kongresom se je ugibalo, da bi Zorko utegnil prejeti največ glasov, saj je že v predhodnem postopku potrjevanja kandidatov prejel največji delež podpore sindikatov dejavnosti. Tesno za njim je bil Švarc.
Za nekakšno zaupnico Zorku pa je veljala tudi odločitev predsedstva ZSSS, ki je večinsko podprlo podpis dogovora o usklajenosti pokojninske reforme. Ta je namreč razdelila članstvo. Glas podpore je poleg predsednice in generalnega sekretarjazveze prispevalo 14 sindikatov dejavnosti, osem jih je bilo proti, med njimi tudi Švarčev Sindikat poklicnega gasilstva in nekateri drugi sindikati, ki so podprli Švarca, dva pa sta bila vzdržana.
Jerkičeva: pravi čas za menjavo
Odhajajoča predsednica Lidija Jerkič je že pred razglasitvijo rezulatov ocenila, da zveza ne bo šla po posebej drugačni poti, kot je bila do zdaj. »Še vedno bo njena naloga zlasti socialni dialog in pogajanja na državni ravni in tukaj se ne bo kaj dosti spreminjalo.« Prav tako novega predsednika zavezuje veljavni petletni program, kjer med drugim ostaja odprto področje prekarnosti, novih oblik dela, zlasti platformnega dela, še en krog sprememb zakona o delovnih razmerjih s poudarkom na delovnem času. Jerkičeva si želi, da bi se zveza kadrovsko okrepila, da bi lahko še bolj strokovno delovala navzven in nudila tudi pomoč sindikatom dejavnosti, ki tudi zaradi padanja članstva kadrovsko usihajo, kar ne za pogajanja, ne za sindikalizem ni dobro.
Jerkičeva s čela ZSSS odhaja sredi svojega drugega mandata. Takšna odločitev je bila, kot je poudarila, dobro premišljena in najavljena. Še pred odhodom v pokoj prihodnje leto je želela omogočiti mehkejši prehod in nasledniku ponudila pomoč. Čas od polovice 2025 je po njenem mnenju tudi za novega predsednika bolj prijazen, saj gre za predvolilno obdobje, ko bo sprejemanja zakonodaje manj, v letu 2026 pa bi bil 'vržen' v začetek dela nove vlade
Jerkičeva je zvezo vodila od leta 2017, ko je na tem mestu nasledila dolgoletnega predsednika Dušana Semoliča.
