Zdaj kot izjemo od nezdružljivosti prejemanja polne plače in pokojnine poznamo institut delne pokojnine (v primeru delne upokojitve), po katerem tisti, ki so kljub izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino še naprej vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni čas oziroma se reaktivirajo, prejemajo 40 odstotkov odmerjene pokojnine prva tri leta (oktobra je bilo prejemnikov slabih 18.000, število pa narašča), nato pa 20 odstotkov pokojnine. Po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev se pokojninska doba vrednoti ugodneje, torej si posameznik z nadaljevanjem dela izboljšuje odmero.
S pokojninsko reformo je predvideno, da ostajanje v aktivnosti po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe (v prehodnem obdobju do leta 2034 velja pokojninska doba brez dokupa) za vsakih 6 mesecev dopolnjene dobe odmerni odstotek poveča za 1,5 odstotne točke. To bo veljalo tudi za zavarovance, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe, niso pa še izpolnili starostnega pogoja.
V SDS predlog dvojnega statusa utemeljujejo s tem, da je zavarovanec pred upokojitvijo plačeval prispevke, zato da je upravičen do izplačila starostne pokojnine v polnem obsegu ne glede na to, kaj bo počel po upokojitvi. Če nadaljuje z delom, pa še naprej plačuje vse prispevke in tako prispeva k dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema. S predlogom naj bi na eni strani dodatno k delu motivirali upokojence, na drugi pa delodajalcem omogočili, da zaradi potreb po delu obdržijo izkušene delavce.
Past prisilnega upokojevanja
Na ministrstvu za delo, nasprotno, ocenjujejo, da je trenutni sistem ugodnejši in učinkovitejši, poleg tega predlog SDS vsebuje protiustavno določbo o prisilnem upokojevanju, kar bi lahko vodilo v skrajševanje pokojninske dobe, zato je tudi v popolnem nasprotju s cilji pokojninske reforme, ki zaradi demografskih sprememb spodbuja prostovoljno daljše delo.
»Predlagatelj tudi zmotno trdi, da bo več delovno aktivnih upokojencev zmanjšalo potrebo po tuji delovni sili. A tuji delavci pri nas pretežno opravljajo fizično zahtevna dela, ta dela pa niso primerna za upokojence,« komentira državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Kot dodaja, imamo v Sloveniji sistem socialnih zavarovanj, kar pomeni, da se s plačevanjem prispevkov zavarujemo pred nastopom tveganja. »V primeru zdravstvenega prispevka je to tveganje, da zbolimo, v primeru prispevka za brezposelnost je tveganje izgube zaposlitve, v primeru prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je to zavarovanje za primer, da si zaradi starosti ali invalidnosti ne bomo več mogli zagotavljati zaslužka z delom. Če nekdo še lahko polno dela, pri njem to tveganje še ni nastopilo in te zavarovalnine še ne potrebuje.«
Stroka ni povsem enotna
Tudi pravna stroka s področja delovnega prava in socialne varnosti je na načelni ravni možnosti, da bi posameznik prejemal starostno pokojnino in hkrati ostal polno delovno aktiven, doslej večinsko nasprotovala z enakim ključnim argumentom, da pokojninsko zavarovanje služi kot zavarovanje za primer izgube dohodka zaradi starosti. Vendar pa tudi v stroki mnenje ni povsem enotno. Dr. Jaka Cepec, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, je pred časom za Dnevnik ocenil, da je takšen argument nekoliko nedosleden, saj imajo upokojenci lahko številne druge vrste dohodkov. Po njegovem potrebujemo široko razpravo o tej temi, saj izkušnje iz drugih evropskih držav in ekonomski argumenti jasno kažejo, da liberalizacija dela upokojencev lahko prinese pomembne koristi tako za posameznike kot za celotno družbo, saj še naprej prispevajo v socialne in davčne blagajne.
Da je predlog SDS v tej fazi sicer bolj kot resni razpravi namenjen nabiranju političnih točk, nakazuje tudi časovnica. V SDS so predlagali obravnavo po rednem postopku, za kar pa bo v tem mandatu bržkone zmanjkalo časa. Tudi če bi bil predlog uvrščen na prvo naslednjo, decembrsko redno sejo državnega zbora, kar za zdaj ni, in če bi DZ odločil, da je sploh primeren za nadaljnjo obravnavo, je nato potrebna še obravnava na pristojnem odboru ter še načeloma ločeni drugo in tretje branje. Ker sta do volitev predvideni le še dve redni seji, se postopek po običajni poti do takrat najverjetneje ne more zaključiti.
