Delavci se pri svojem delu marsikje soočajo s težkimi in ponavljajočimi se fizičnimi obremenitvami. V trgovinah, skladiščih, selitvenih servisih in drugod imajo zaposleni redno opraviti z bremeni, težjimi od 20 kilogramov, pogosto je tudi dvigovanje na ali nad višino ramen. Ročno premeščanje bremen, sploh v dejavnosti, kot je trgovina, ima lahko uničujoče posledice za zdravje delovnih ljudi. Najpogostejša bolezen v EU, ki izhaja neposredno iz povečanja obremenitev pri delovnem procesu, so prav kostno-mišična obolenja.
Pravilnik ni bil prenovljen
od leta 2005
Po skoraj dvajsetih letih je bil v luči tega prenovljen pravilnik ročnega premeščanja bremen. Vsi delodajalci bodo morali do naslednjega avgusta pripraviti oceno tveganja s pomočjo predpisanih metod in orodij za ocenjevanje tveganja. Ob visoki stopnji tveganja za varnost in zdravje bodo morali nato zagotoviti uporabo dvižnih in drugih pripomočkov. Pravilnik prav tako zapoveduje, da mora delodajalec pri dvigovanju težjih ali dimenzijsko večjih bremen oziroma bremen z neenakomerno razporeditvijo teže zagotoviti timsko dvigovanje bremen. Posebno pozornost pravilnik namenja varovanju mlajših ter starejših delavcev, žensk, nosečnic ter tistih delavcev, za katere izvajalec medicine dela ugotovi zdravstvene omejitve.
Prenovljeni pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen je sicer začel veljati avgusta letos, a se bo začel uporabljati 1. avgusta prihodnje leto. Leto dni dolgo prehodno obdobje do začetka njegove uporabe je namenjeno seznanjanju z novostmi, ki jih prinaša. V tem obdobju naj bi večina slovenskih delodajalcev na novo ocenila tveganja nastanka mišično-kostnih obolenj in na novo določila preventivne ukrepe. Na osrednjem državnem portalu gov.si so objavljene praktične smernice za ocenjevanje tveganj, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pa zagotavlja tudi ustrezna usposabljanja. V vmesnem času je v uporabi še stari pravilnik iz leta 2005.
Vzroki za mišično-kostna obolenja so različni, od ročnega premeščanja bremen, ponavljajočih se gibov, dolgotrajnega sedečega dela do prisilne drže in podobno. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so v Sloveniji kostno-mišična obolenja vzrok za četrtino bolniških odsotnosti, pogosto pa vodijo tudi v invalidnosti. Po podatkih NIJZ trajanje bolniške odsotnosti z dela narašča s starostjo, ko se med drugim pogosteje pojavljajo mišično-kostna obolenja. Do 44. leta starosti smo bolniško odsotni v povprečju 11 dni na leto, po tej starosti pa že povprečno 27 dni. Pri ženskah so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva najpogostejši vzrok bolniške odsotnosti z dela, pri moških pa drugi najpogostejši vzrok.
Težave s križem med najpogostejšimi
Mišično-kostna obolenja so velik problem tudi v EU. Po podatkih Eurostata 60 odstotkov vseh delavcev v EU, ki imajo z delom povezane zdravstvene težave, navaja kostno-mišična obolenja kot svojo najresnejšo težavo. Kar trije delavci od petih v EU tožijo o kostno-mišičnih obolenjih. Najpogosteje delavci poročajo o težavah s križem in bolečinah v mišicah zgornjih okončin. Podatki tretje evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (EU-OSHA, 2019) razkrivajo, da so kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja najpogostejša težava na evropskih delovnih mestih.
Pobuda za prenovo pravilnika je prišla od Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je s svojim Sindikatom delavcev trgovine Slovenije junija 2021 začela kampanjo »Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen«, cilj katere je bila posodobitev zastarelega pravilnika iz leta 2005. Mesec dni po začetku kampanje je ministrstvo za delo sporočilo, da skupaj z inšpektoratom za delo začenja postopek prenove pravilnika.
Stari pravilnik izredno problematičen
V starem pravilniku je zastarela zlasti tako imenovana priloga II, ki je določala največjo dovoljeno maso bremena, za katero bi delodajalec smel od zaposlenega zahtevati, naj ga ročno premešča. Pri moških, starih od 19 do 45 let, je ta dovoljena masa recimo 55 kilogramov, pri ženskah v tej starosti pa 30 kilogramov. Ob primerjavi te teže s priporočili Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA, grafika) je jasno, da takšen režim predstavlja znatno tveganje nastanka mišično-kostnih obolenj. Infografika sicer prikazuje priporočene mase za oba spola za dviganje bremen z višine meč, prstov roke, komolcev, ramen in polne telesne višine. Na sliki sta za vsako višino določeni dve masi, večja velja za dviganje ob telesu, manjša pa za dviganje s stegnjenimi rokami.
Novi pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ne določa več največje dovoljene mase, ki jo sme dvigniti delavec oziroma delavka naenkrat v dnevu oziroma v tednu. Omejitev naj bi se namesto tega praviloma izračunala s pomočjo metode, ki upošteva vse dejavnike, ki povzročajo delavčevo preobremenitev. Tako imenovano metodo ključnih kazalnikov, ki se uvaja v Sloveniji, je sicer razvil nemški zvezni inštitut za varnost in zdravje pri delu v sodelovanju z nemškim socialnim nezgodnim zavarovanjem (DGUV). Gre za večstopenjsko analizo tveganja fizičnih obremenitev na delovnem mestu. S tem pristopom se avtomatično omejuje tudi največja dovoljena masa pri ročnem premeščanju bremen. Inšpektorat za delo bo po avgustu 2024 preveril, ali so delodajalci tveganje nastanka mišično-kostnih obolenj ocenili po metodah, ki jih zahteva novi pravilnik.
