Dve fizični osebi sta osumljeni zlorabe položaja v kupoprodajnem postopku nakupa stavbe na Litijski, ki je bila zaradi njunega medsebojnega usklajenega delovanja ter usklajenega delovanja s prodajalcem kupljena po bistveno previsoki ceni, saj jo je prodajalec od junija 2020 neuspešno prodajal za nižjo ceno. Osumljeni osebi sta poskrbeli in besedilo javnega poziva za nezavezujoče zbiranje ponudb priredili, da je pogojem najbolj ustrezala prav stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani, so zapisali v sporočilu za javnost. Kot glavna operativca na ministrstvu za pravosodje v tej zadevi so tedaj omenjali tedanjega generalnega sekretarja iz kvote SD Uroša Gojkoviča ter bivšega vodjo službe za nepremičnine in investicije Simona Starčka.
Pomoči pri izvršitvi kaznivega dejanja je osumljena oseba, ki je priskrbela ponarejeno poročilo o oceni vrednosti nepremičninskih pravic ter energetsko izkaznico, ki ni izkazovala dejanskega stanja oz. ni izkazovala ustrezne energetske učinkovitosti, vse z namenom, da je svoji gospodarski družbi pridobila protipravno premoženjsko korist v višini razlike med oglaševano vrednostjo stavbe in dejansko prodajno ceno, to je 2,9 milijona evrov.
Po naših informacijah je to Breda Zorko, pooblaščena cenilka, ki je pripravila cenitev, s katero so upravičili državni nakup nepremičnine po visoki vrednosti. Pod to cenitev je bil podpisan sodni cenilec Anton Rigler, ki je pozneje priznal, da je njena avtorica Zorko.
Za kaznivo dejanje je kazensko odgovorna tudi gospodarska družba z območja RS, saj obstaja utemeljen sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v njenem imenu in v njeno korist. V kupoprodajnem postopku je tudi prejemnica protipravne premoženjske koristi v višini 2,9 milijona evrov. Prodajalec v tej aferi je bil Sebastjan Vežnaver oziroma njegovo podjetke Rezidenca Rajski vrt.
Kaznivega dejanja ponarejanja listin je utemeljeno osumljena fizična oseba, ki je po navodilu in naročilu enega izmed osumljencev izdelala lažno cenitveno poročilo.
Zadeva je v fazi predkazenskega postopka
Predkazenski postopek je usmerjalo Specializirano državno tožilstvo (SDT) in je na NPU končan, so še pojasnili na Generalni policijski upravi v odgovorih na vprašanje STA. Na SDT pa so za STA navedli, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka in tožilska odločitev še ni bila sprejeta.
Ministrstvo za pravosodje, ki pred nakupom prostorov za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, ni naročilo preverbe cene stavbe, je za stavbo odštelo 7,7 milijona evrov, kasnejša cenitev pa je pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov. Opravljenih je bilo več revizij posla, ki so pokazale določene nepravilnosti. Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupnega zneska zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage.
Afera pa je terjala tudi politične posledice. Nakup je s položaja najprej odnesel generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Uroša Gojkoviča in državnega sekretarja Igorja Šoltesa. S čela ministrstva je morala po večtedenskem razčiščevanju odstopiti tedanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, interpelacija v DZ je doletela tudi finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki pa je zagovor v DZ prestal. SD je na izrednem kongresu izvolila novo vodstvo, vajeti pravosodnega ministrstva pa je prevzela Andreja Katič, ki je v zadevi Litijska vložila kazenske ovadbe. Zadevo je preiskoval NPU, kjer je predkazenski postopek končan, še vedno pa poteka na SDT.
Katič: Zgodba mora dobiti epilog na sodišču
Na Ministrstvu za pravosodje so povedali, da se zavedajo pomembnosti transparentnega in zakonitega upravljanja javnih sredstev ter odgovornosti vseh vpletenih pri tovrstnih postopkih. »Nakup stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je že skoraj leto in pol predmet številnih razprav in izzivov, zato pozdravljamo napredek pri preiskavi, ki jo vodi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Veseli nas, da se postopki premikajo naprej, in da pristojni organi opravljajo svoje delo v smeri zagotavljanja odgovornosti ter zakonitosti pri ravnanju z javnimi sredstvi. Ob tem poudarjamo, da ministrstvo ves čas intenzivno sodeluje s pristojnimi institucijami ter si prizadeva za čim bolj transparentno razjasnitev okoliščin,« so zapisali na pravosodnem ministrstvu.
Pravosodna ministrica Andreja Katič je ob tem ponovno opozorila, da je ključno, da organi pregona čim prej opravijo svoje delo, ter da zgodba dobi epilog na sodišču. »Obenem pa si želim, da bi bila izkušnja, s katero se še vedno sooča ministrstvo za pravosodje, v poduk vsem, ki na kakršnikoli način upravljamo javna sredstva, da smo maksimalno transparentni ter pozorni na učinkovito delovanje nadzorstvenih mehanizmov.«
Na ministrstvu pravijo, da bodo še naprej aktivno sodelovali s pristojnimi organi in podpirali vse ukrepe za razjasnitev odgovornosti ter preprečevanje podobnih primerov v prihodnje. »Naš cilj ostaja krepitev zaupanja javnosti v delovanje državnih institucij, izboljšanje procesov upravljanja državne lastnine in dosledno spoštovanje pravnega reda. Pričakujemo, da bodo ugotovitve preiskave prispevale k večji preglednosti ter preprečevanju podobnih primerov v prihodnje,« so še dejali na ministrstvu za pravosodje.
Švarc Pipan zadovoljna
Odzvala se je tudi nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. »Ker ne poznam podrobnosti niti uradnih informacij, zaradi interesa kazenskega postopka zadeve ne morem komentirati. Lahko pa rečem, da me veseli, da so kriminalistično preiskavo pripeljali do konca, kar pomeni, da je dejansko stanje raziskano in podprto z zadostnimi dokazi, da se lahko postopek nadaljuje,« je povedala v izjavi za Dnevnik.
