Danes popoldne bodo glave staknili člani izvršilnih odborov NSi in SLS. Tema? Na srečanju bodo preverili možnosti sodelovanja pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami. Zakaj? Ker ni malo takšnih, ki jih ob nastajanju novih strank skrbi drobljenje glasov, prav tako je želja oblikovati alternativo na desni sredini, ki bi lahko ob predpogoju volilnega uspeha ob predhodnem dogovoru ponudila svojega predsednika vlade. Na obeh straneh dopuščajo tako skupno kandidatno listo kot morebitno predvolilno koalicijo po vzoru Demosa. Torej samostojen nastop z zavezo povolilnega sodelovanja v koaliciji oziroma opoziciji. V obeh strankah bi se ob tem povezovali še vsaj z Demokrati Anžeta Logarja in Fokusom Marka Lotriča.
Formalno oblikovanih izhodišč, potrjenih v organih stranke, krščanski demokrati za zdaj sicer nimajo, iz pogovorov z različnimi člani pa je jasno, da gre za uvodno pretresanje možnosti povezovanja. Prvak NSi Matej Tonin je nedavno dejal, da je nastopil čas, da se »konstruktivne sile povežejo za dobrobit Slovenije«. Podobno razmišlja tudi predsednik neparlamentarne SLS Marko Balažic. »Želimo širšo razvojno koalicijo za Slovenijo, ki bo sposobna spremeniti kurz države, po kateri jo pelje obstoječa vlada. Pri tem ne zapiramo vrat nikomur,« je dejal. Balažic ne izključuje niti morebitne skupne kandidatne liste, za Dnevnik pa je potrdil, da potekajo pogovori tako z NSi kot s strankama Logarja in Lotriča.
NSi: V Janševo vlado ne bi šli
Misija je sicer jasna – na volitvah v državni zbor zbrati dovolj mandatov za desnosredinsko vlado. Nekateri ne izključujejo niti možnosti, da bi k sodelovanju povabili Resnico Zorana Stevanovića. Pri čemer je, kot rečeno, ideja tudi, da bi stranka, ki bi znotraj takšnega povezovanja prejela največ glasov na volitvah, ponudila svoje ime za mandatarja. Balažic poudarja, da je osnovna ideja povezovanje navedenih štirih strank; na vprašanje, ali bi se tako kot Logar potencialno povezoval tudi prek pola, torej s katero izmed levosredinskih strank, prav tako pritrjuje. »S tem nimam težav,« je dejal.
Tonin je sicer na lanskem volilnem kongresu stranke vnovič poudaril, da desnosredinski blok vse od leta 2004 ni dosegel zmage na volitvah. Ob tem spomnimo, da je izvršilni odbor NSi novembra 2022 sprejel sklep, da stranka v vlado, ki bi jo vodil Janša, ne bo več vstopila. Vsaj krščanski demokrati torej morebitno sodelovanje vidijo kot alternativo poskusu oblikovanja nove vlade Janeza Janše. Prvaku SDS sicer po ocenah analitikov kaže bolje kot pred dvema letoma po volitvah v DZ. Je pa tudi res, da brez SLS težko računa na sestavo vlade. Izkušnje zadnjih desetletij ob tem kažejo, da Janša na čelu SDS prežene sredino na levo, desna sredina pa ne more več zmagati, v zvezi s tem poudarjajo nekateri naši sogovorniki iz NSi. Seštevek levih glasov namreč še vedno, tudi če preštejemo glasove na zadnjih evropskih volitvah, presega seštevek desnih.
Skupna kandidatna lista malo verjetna
Kljub jasnim prednostim povezovanja različnih strank pa so v neuradnih pogovorih naši sogovorniki iz NSi previdni. Morebitna skupna kandidatna lista je po ocenah malo verjeten scenarij, saj bi to pomenilo velikanske kompromise. Prav tako bo težko sestaviti že predvolilno koalicijo. Ta možnost sicer pomeni, da bi se nekaj volilnih glasov zagotovo izgubilo, saj ne gre pričakovati, da bi vse desnosredinske stranke dosegle parlamentarni prag. Mnogi poudarjajo tudi, kako pomemben je za sodelovanje odgovor Anžeta Logarja, ki pa je javno že izrazil zadržanost do skupnega nastopa. Pred ustanovitvijo lastne stranke je recimo dejal, da slovenski proporcionalni volilni sistem ne kliče po predvolilnem povezovanju, je pa vsaka politična stranka tako konkurenca kot tudi potencialni koalicijski partner. Za samostojno pot ima seveda še en zelo tehten razlog – javnomnenjske ankete namreč njegovim Demokratom v primerjavi z naštetimi desnosredinskimi strankami za zdaj kažejo izrazito najbolje.
