Ustavna komisija, ki v državnem zboru med drugim preigrava scenarije, po katerih bi lahko imenovanje sodnikov umaknili iz državnega zbora, je včeraj ponovno iskala kompromise, ki bi bili sprejemljivi tako za koalicijske stranke kot za opozicijsko NSi. Koalicija glasove poslancev NSi potrebuje, saj je za spremembo ustave v parlamentu potrebna dvotretjinska večina. NSi že od vsega začetka svojo podporo umiku imenovanja sodnikov iz parlamenta pogojuje s hkratno spremembo sestave sodnega sveta, ki je glavni kadrovik v sodstvu, sprejema pa tudi druge pomembne odločitve v zvezi s sodno vejo oblasti. Člani ustavne komisije so včeraj s prepričljivo večino (12 proti 5) začrtali smer, v katero bodo šle ustavne spremembe. Gre za smer, ki jo je diktirala predvsem NSi.
Rešitev še iz časa Jugoslavije
Sodni svet vodi praktično celoten postopek imenovanja sodnikov. Preveri strokovnost kandidatov, z njimi opravi razgovore, nato pa jih predlaga v imenovanje državnemu zboru. Ker gre pri ureditvi, po kateri zakonodajna oblast imenuje funkcionarje sodne veje oblasti, za ostalino iz nekdanje države Jugoslavije, si v sodstvu in delu politike že dlje časa prizadevajo, da bi imenovanje sodnikov umaknili iz parlamenta. Ustavna komisija, ki ji rešitve pomaga iskati skupina pravnih strokovnjakov, je naklonjena rešitvi, po kateri bi sodni svet, tako kot danes, vodil ves kandidacijski postopek, sodnike pa bi na koncu imenovala predsednica republike. Šlo bi bolj kot ne za simbolno oziroma protokolarno dejanje.
Kot že omenjeno, pa NSi že od začetka vztraja, da se mora hkrati spremeniti sestava sodnega sveta. Danes ga sestavlja šest sodnikov, ki jih izvolijo sodniški kolegi, in pet pravnikov, ki jih izvoli državni zbor. Sodniki imajo v sodnem svetu večino, vendar pa mora sodni svet vse pomembnejše odločitve po zakonu sprejeti z dvotretjinsko večino, kar pomeni z osmimi glasovi, tako da sodniki že zdaj ne morejo sami sprejemati pomembnejših sklepov.
Manj ali več politike?
NSi se z aktualno ureditvijo ne strinja, zato namerava (skupaj s koalicijo) sestavo sodnega sveta razširiti na petnajst članov in pri tem doseči, da bo moral državni zbor »svojih« sedem članov sodnega sveta imenovati z dvotretjinsko in ne več z navadno večino. Državni zbor pri imenovanju svojih kandidatov po novem prav tako ne bi bil več vezan na predlog predsednice republike, temveč bi lahko poslanci poiskali svoje favorite. Tudi zakon o sodnem svetu bi po novem moral biti sprejet z dvotretjinsko večino, v ustavo (in ne zgolj v zakon) pa bi zapisali, da mora sodni svet predloge za imenovanje sodnikov sprejeti z dvotretjinsko večino. Preostalih osem članov sodnega sveta bodo, tako kot danes, izvolili sodniki izmed sodniških kolegov.
Da nova rešitev utegne privesti do več, ne pa manj političnega kupčkanja, so že pred časom opozorili v sodnem svetu, kjer so poseganje v sodni svet kot del kompromisa za umik imenovanja sodnikov iz parlamenta ocenili za nesprejemljivo.
Koalicija zaenkrat prikimava pogojem NSi, čeprav ne ravno z navdušenjem. Nekateri naši sogovorniki blizu pravosodja so bili sicer že pred meseci mnenja, da se bodo poslanci na koncu le stežka odrekli pristojnosti za imenovanje sodnikov in da umik imenovanja sodnikov iz parlamenta marsikdo obljublja s figo v žepu.
