Biotehniška fakulteta, zadolžena za analiziranje zbranih podatkov, je spomladi oddala prvo poročilo, nato je od projekta odstopila. Novega izvajalca, najverjetneje bo to mariborska kmetijska fakulteta, še izbirajo.
Večji kmetje in zadruge, živilska podjetja, posredniki in trgovci morajo od 1. julija lani v poseben informacijski sistem Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, katerega vzpostavitev je stala 120.658,42 evra brez DDV, mesečno sporočati podatke o cenah, količinah in poreklu izbranih vrst žit, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave. »Ugotovili bomo, kdo v verigi ima neupravičene dobičke in kdo oderuške marže. Verjamem, da bo odpora dosti, verjamem, da bodo kričali, kako je stvar neučinkovita, ampak tisto, kar nas zanima, je blaginja ljudi,« je 31. maja lani napovedal premier dr. Robert Golob. Toda o domnevnih oderuhih in dobičkarjih še vedno ni niti sledu.
Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da so njihova podjetja ta projekt vzela zares, saj gre za zakonodajno zahtevo. Kaj se dogaja z njim, pa ne vedo. »Nekateri so morali zaposliti dodatne ljudi, ki preračunavajo podatke, saj jih je treba zajemati drugače, kot je ustaljena praksa v podjetju ali kot že poročajo za druge potrebe statistike.
V projekt na hitro in nedodelano
Po mnenju Tatjane Zagorc so pristojni spremljanje odkupnih cen surovin in produktov vpeljali na hitro in nedodelano. »Takšne sisteme ponavadi vpeljujejo dalj časa, prek pilotnih projektov, za interpretacijo podatkov pa je treba imeti široko znanje. Poznati je treba panogo, prav tako posebnosti na domačem in svetovnem trgu,« je dodala.
Zavezanke za sporočanje podatkov o cenah in poreklu hrane so tudi zadruge. Te ocenjujejo, da posredovani podatki ne bodo pokazali dejanskih razmer v živilski verigi, saj MKGP ni dalo konkretnih navodil za poročanje. Zavezanci so prepuščeni lastni interpretaciji, kako to početi. »Na Zadružni zvezi Slovenije (ZZS) zato ocenjujemo, da iz teh podatkov ne bo mogoča korektna analiza porazdelitve dobičkov in razmer v verigi. Že spomladi smo predlagali, da bi bilo treba izboljšati metodologijo zbiranja podatkov o poreklu kmetijskih proizvodov, še posebej predelanih. Toda našega predloga niso upoštevali,« so poudarili na ZZS. Predlagali so, da bi metodologijo zbiranja podatkov vezali na osnovno, in ne na carinsko poreklo živil oziroma surovin. »V sedanjem sistemu upoštevanja carinskega porekla je lahko denimo moka slovenskega porekla, tudi če so jo v Sloveniji le zmleli ali zapakirali. Če torej MKGP navaja, da se višje v verigi povečuje delež slovenskega porekla, je to zavajanje, saj upoštevajo carinsko poreklo, in ne poreklo osnovne surovine,« so kritični zadružniki.
Politizacija
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je za analizo zbranih podatkov o cenah in poreklu hrane izbralo ljubljansko biotehniško fakulteto. Toda zapletlo se je že pri prvem poročilu, vsebino katerega je ministrstvo po naših informacijah cenzuriralo. Nanj je najprej natisnilo oznako interno, javno pa je kasneje objavilo le 24-stranski izvleček poročila, ki ima sicer 148 strani. Torej zgolj 16 odstotkov celotnega dokumenta. Za nameček je avtorjem prepovedalo komunicirati v zvezi z njim.
Na to je junija letos v intervjuju za Dnevnikov Objektiv opozoril agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec s katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter bivši dekan te fakultete. »S spremljanjem cen in porekla hrane v agroživilski verigi naj bi po napovedih predsednika vlade razkrinkali, kdo so največji oderuhi in zaslužkarji. Toda to je slog populistov z Balkana in iz vzhodne Evrope. V bistvu bi morali le okrepiti statistiko, da bi na svoj, objektiven in nepolitičen način pridobivala podatke, ki bi jim morali vsi verjeti. Presenečen sem bil, ker je kmetijsko ministrstvo kolegom, ki so opravili to analizo, o ugotovitvah prepovedalo komunicirati s komer koli. Toda oni niso dokazali drugega kot to, da nimamo primernih podatkovnih sistemov in da še tisto, kar lahko povlečemo iz njih, kaže na neke anomalije. Projekt spremljanja cen je bil zaradi nestrokovnosti in spolitiziranosti mrtev že, ko so objavili, da ga bodo delali,« je bil kritičen Erjavec.
Biotehniška fakulteta je obupala
Zato smo MKGP vprašali, kakšna bo usoda spremljanja cen in porekla hrane vzdolž agroživilske verige. Pojasnili so, da se projekt nadaljuje, da vseh 166 zavezancev še vedno mesečno oddaja zahtevane podatke, ki pa jih ne bo več analizirala ljubljanska biotehniška fakulteta. »Zaradi objektivnih kadrovskih omejitev izvajalec ni zmožen zagotoviti potrebnega obsega dela za izvedbo analiz,« so za Dnevnik pojasnili na MKGP in napovedali, da bodo z javnim naročilom izbrali novega izvajalca. Po naših informacijah bodo to agrarni ekonomisti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Po novem naj bi podatke obdelali v dveh sklopih. Prvi bo zajemal temeljit pregled in obdelavo mesečno zbranih podatkov, drugi pa celoletno analizo za koledarsko leto 2024. V letno analizo podatkov naj bi dodatno vključili še primerjavo naših podatkov s podatki drugih držav članic EU, makroekonomske kazalnike, kot so kupna moč potrošnikov, izdatki gospodinjstev, in večje stroškovne kategorije, na primer gibanje cen goriva, elektrike. Naslednje poročilo bodo predvidoma predstavili konec prve polovice leta 2025, so napovedali na MKGP.
Dr. Luka Juvančič je predstojnik katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na ljubljanski biotehniški fakulteti, katere sodelavci so pripravili prvo analizo podatkov o cenah in poreklu hrane, zbranih od julija do novembra 2023. Za Dnevnik je poudaril, da projekt spremljanja cen in porekla hrane omogoča vpogled zgolj v cene surovin (kmetijskih pridelkov) in proizvodov (hrane), ne pa tudi v strukturo in dinamiko drugih stroškov, ki sestavljajo končno ceno hrane. »Zato to ne more in ne sme biti orodje za razčiščevanje vprašanj, kdo koga izkorišča v verigi preskrbe s hrano, kar so bila javno izražena pričakovanja nosilcev političnega odločanja glede tega projekta,« je dejal Juvančič. S sodelavci na katedri v splošnem ocenjujejo, da bi morali podatke metodološko stabilno spremljati vsaj tri leta, da bi lahko bili transparentna podlaga za komunikacijo med akterji v verigi preskrbe s hrano in v javnosti.