O bolniški odsotnosti bi lahko v prihodnje osebni zdravniki odločali vse do 90 dni in ne le v prvih 30 koledarskih dneh, kot velja trenutno. V takem primeru po poteku 30 dni o upravičenosti odsotnosti ne bi več tehtali imenovani zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Napoveduje se tudi omejevanje trajanja bolniške odsotnosti. Spremembe, ki so v igri, so del obširnejših ukrepov pri bolniški odsotnosti in rehabilitaciji zaposlenih, ki jih pripravljajo na ministrstvu za zdravje.
O osnutkih nekaterih sprememb je že tehtala stroka. V zdravstvenem resorju si od daljšega obdobja presojanja potrebe po bolniških odsotnostih pri osebnem zdravniku in kasnejše obravnave pri prihodnjem enotnem izvedenskem organu obetajo razbremenitev osebnih zdravnikov. Novi organ bo lahko poskrbel za diagnostiko in vključevanje bolnega delavca v programe delovne rehabilitacije pod okriljem medicine dela. Prevzel bo še predstavitve invalidski komisiji, tovrstni postopki pa bodo ob trajnih spremembah posameznikovega zdravstvenega stanja sproženi avtomatično, je mogoče razbrati iz zapisnika januarske seje razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino, ki je razpravljal o aktualnih idejah. Ker bo posameznikova obravnava načrtovana, bo mogoče bolniško odsotnost podaljševati na daljša obdobja.
Najvišji strokovni organ za družinsko medicino se je s predlogom načelno strinjal, a je hkrati opozoril na možnost povečanja bremena bolniških odsotnosti po uvedbi novega sistema.
Odločanje o bolniški odsotnosti do 90 dni bi bilo treba ovrednotiti kot časovno in vsebinsko zahtevno storitev, so dodali v razširjenem strokovnem kolegiju, ki ga vodi Danica Rotar Pavlič. Bolniška odsotnost nosečnic naj postane pristojnost lečečih specialistov ginekologov, so priporočili.
Omejena dolžina, prehodna obdobja
Na ministrstvu za zdravje omenjenega stališča in predlogov stroke včeraj še niso komentirali. Delovna skupina rešitve še pripravlja, so poudarili. »Eden ključnih ukrepov, o katerih razmišljamo, je uvedba omejitve trajanja bolniške odsotnosti z določitvijo prehodnih obdobij med različnimi sistemi. Bolniški stalež je namreč po definiciji začasna nezmožnost za delo, zato bi moral biti proces za zavarovance usmerjen v spodbujanje hitre vrnitve na delo ali prilagoditev njihovega položaja,« so sporočili. To vključuje prehod na drugo primerno delo, poklicno rehabilitacijo ali ugotavljanje invalidnosti, so našteli možne poti. Po oceni ministrstva je bistveno tudi spodbujanje delodajalcev k začasnim prilagoditvam delovnih nalog.
Pri prehodu v obliko trajnejše odsotnosti z dela, kot je začasna invalidnost, bo treba uvesti postopke za oceno preostalih delovnih zmožnosti, še ugotavljajo. Prioriteta ostaja zagotavljanje socialne varnosti zavarovancev, trdijo v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel.
Načrti za vračanje na delo
Izhodišča zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, ki jih je lani poleti sprejela vlada, napovedujejo poenotenje kriterijev za ocenjevanje delazmožnosti. Izpostavljajo tudi vključevanje specialistov medicine dela in načrtno iskanje delazmožnosti v obdobju do 90 dni, kasneje pa bi bila obravnava za bolniško odsotne prebivalce centralizirana. Osredotočala bi se na uspešno vračanje na delovno mesto ali prehod na drugo delovno mesto oziroma hitrejše pridobivanje pravic socialne varnosti, kadar vrnitev na delo ne bo mogoča, je še mogoče razbrati iz izhodišč.
Izvedenski organi so za zdaj razpršeni med Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ZZZS in Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV), so spomnili na ministrstvu za zdravje. Sočasno iskanje rešitev za hitrejše vračanje na delo in rehabilitacijskih možnosti je onemogočeno, so argumentirali spremembe, enako velja za urejanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Novi skupni izvedenski organ bo v primeru posameznega bolnika v dolgotrajnem staležu sodeloval s pooblaščenim specialistom medicine dela, delodajalci ter izvajalci medicinske in delovne rehabilitacije, so dodali. Bolniki bi v obravnavo vstopali na podlagi načrta za vračanje na delo, so še predvideli v zdravstvenem resorju.
Spomnimo, da je leta 2023 sprejeta interventna zakonodaja že zarezala v najvišja nadomestila in jih omejila na 2,5-kratnik povprečne plače. Obdobje, v katerem bolniška nadomestila pokrivajo delodajalci, se je takrat z 20 podaljšalo na 30 dni. V omenjenem primeru je šlo sicer za vrnitev k nekdanji ureditvi.
Nina Knavs
