S poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu in ministrski ekipi bodo poslanci v ponedeljek začeli prvo redno plenarno zasedanje letos.
V nadaljevanju pa jih med drugim po vetu državnega sveta čaka tudi vnovično odločanje o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Tokrat bo za potrditev zakona potrebnih 46 poslanskih glasov.
Poslanci bodo na tokratni redni seji obravnavali vmesno poročilo preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja.
Sejo bodo zatem v četrtek prekinili, sledila bo izredna seja, redno sejo pa bodo nadaljevali v torek, 4. februarja, ko bo na dnevnem redu predlog zakona o medijih.
Koalicija s predlogom za nižjo omrežnino za gospodinjstva
Na dnevnem redu četrtkove izredne seje bo med drugim predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce, s katerim želi koalicija omiliti stisko ljudi zaradi višje omrežnine v zimski sezoni.
Predvideno je, da bi se pri obračunih za januar in februar letos tarifne postavke za obračunsko moč za odjemno skupino gospodinjskih odjemalcev v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2 in da se omrežnina za presežno obračunsko moč za gospodinjske odjemalce za časovni blok 1 ne bi obračunala.
Po oceni predlagateljev bi bil zaradi ukrepa skupni priliv od omrežnine letos nižji za 19,5 milijona evrov, krila pa naj bi ga družba Eles iz presežkov zbrane omrežnine. Agencija za energijo opozarja, da se ti presežki porabljajo sproti za kritje stroškov in da bo treba za leto 2026 zvišati omrežnino.
DZ prvič o zakonskem predlogu za razmejitev javnega in zasebnega zdravstva
Poslanci bodo v četrtek prvič obravnavali predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, za katerega vladna koalicija trdi, da gre za ključen zakon v nizu sprememb zdravstvenega sistema, s katerim jim bo uspelo ubraniti javno zdravstvo. Vlada obljublja, da bo zakonski predlog prinesel jasno razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom.
Po predlogu novele zakona bo zdravstvenim delavcem, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, razen v redkih primerih onemogočeno delo pri t. i. čistih zasebnikih. Delna zaposlitev zaposlenih pri t. i. čistih zasebnikih v javnih zdravstvenih ustanovah bo predvidoma omogočena le vrhunskih strokovnjakom ob določenih pogojih. Seznam storitev, ki jih bodo taki zaposleni lahko opravljali, bo predpisal minister za zdravje.
Možno bo tudi delo zasebnikov v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi podjemnih pogodb, če bodo javne ustanove takšne storitve potrebovale. Pri izvajanju javne zdravstvene dejavnosti pa javni zavodi ne bodo več smeli sodelovati s samostojnimi podjetniki in podjetji.
Predlog novele zakona natančno opredeljuje tudi javno zdravstveno službo, javno mrežo na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, ki jo bo po novem določala vlada, uvaja zdravstvene regije in kategorizira bolnišnice. Določa tudi, da se dobiček javnih zavodov porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti.
