1. Do kdaj mora delodajalec izplačati zimski regres?
Zakon določa, da mora delodajalec zimski regres izplačati najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za plačo za mesec november tekočega leta, torej do 18. decembra v tekočem koledarskem letu.
Določena pa je tudi izjema v primeru nelikvidnosti delodajalca. V tem primeru zakon omogoča, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi kasnejši rok izplačila, vendar najpozneje do 31. marca naslednjega koledarskega leta.
Za izplačilo za leto 2025 veljata dve dodatni izjemi. Prva izjema omogoča, da zasebni delodajalec v primeru nelikvidnosti sam določi poznejši rok za izplačilo zimskega regresa za 2025, vendar najpozneje do 31. marca 2026, ne da bi za to potreboval določbo v kolektivni pogodbi. Zakon sicer ne določa konkretnih meril »nelikvidnosti«.
Za leto 2025 je, kot druga izjema, zamik izplačila mogoč tudi pri delodajalcu, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu. V takšnih primerih je četrtino zimskega regresa za leto 2025 mogoče izplačati do 18. decembra 2025, preostanek pa najpozneje do 31. marca 2026.
2. Ali lahko delodajalec zimski regres izplača v obliki darilnih bonov ali bonitet?
Ne. Zimski regres mora biti po zakonu izplačan v denarni obliki, in ne v naravi, kar pomeni, da različne druge oblike izplačil ne pridejo v poštev.
3. Ali mora delodajalec delavcem izplačati zimski regres tudi v primeru, da jim je že izplačal nagrado za poslovno uspešnost?
Da. Zimski prejemek je nov obvezen prejemek iz delovnega razmerja, enako kot regres za letni dopust. Plačilo poslovne uspešnosti (poimenovano tudi 13. plača, božičnica) pa ni določeno z zakonom, ampak je odvisno od poslovnega uspeha gospodarskega subjekta in se določa v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, v podjetniških kolektivnih pogodbah in v pogodbah o zaposlitvi. Obveznemu zimskemu regresu so delodajalci sicer nasprotovali in napovedujejo zahtevek za ustavno presojo zakona.
4. Ali je izplačilo zimskega regresa (skupaj z nagrado za poslovno uspešnost) davčno ugodnejše?
Da, pri čemer posebej ugodna davčna obravnava ob izplačilu obojega velja samo letos.
Zimski regres je po zakonu oproščen plačila dohodnine (in prispevkov) do višine polovice minimalne plače. Vendar pa se bo všteval v skupno kvoto neobdavčene nagrade za poslovno uspešnost (do višine povprečne mesečne bruto plače, ki je trenutno dobrih 2500 evrov). To bo torej skupna zgornja meja, do katere se zimski regres in izplačilo za poslovno uspešnost ne bosta vštevala v davčno osnovo. Če bo seštevek obeh izplačil višji od limita (povprečne bruto plače), se bo razlika obdavčila.
Pri obdavčitvi za leto 2025 še velja izjema, po kateri se zimski regres do višine polovice minimalne plače ne všteva v skupni limit, torej lahko delavec dobi neobdavčen (in neoprispevčen) zimski regres in neobdavčeno plačilo za poslovno uspešnost do najvišjega neobdavčenega zneska v višini povprečne bruto plače. Poenostavljeno povedano: delavec lahko letos skupno prejme 639 evrov zimskega regresa, oproščenega dohodnine in prispevkov, in še do 2500 evrov neobdavčene poslovne uspešnosti (za ta znesek se plačajo le prispevki), skupno torej skoraj 3140 evrov bruto, ne da bi moral plačati dohodnino. Neto to pomeni približno 2560 evrov. Nekoliko višji strošek za nagrajevanje zaposlenih si sicer lahko privoščijo le nekatera zelo uspešna podjetja. Od prihodnjega leta dalje bo veljalo, da bo delavec lahko brez dohodnine (in deloma prispevkov) dobil približno 2500 evrov bruto, kar je približno 2070 evrov neto, morebitna razlika nad tem zneskom pa bo obdavčena, zato bo delavčev neto v tem primeru posledično nižji.
Ker je večina delodajalcev že do sedaj izplačevala nagrado za poslovno uspešnost, za katero velja ugodnejša davčna obravnava (do 2500 evrov bruto), bo strošek po novem zanje nekoliko nižji, neto prejemek delavcev pa višji, saj bo znesek do višine polovice minimalne plače razbremenjen tudi prispevkov.
5. Ali bo zimski regres vplival na višino socialnih transferjev?
Zakon določa, da se v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne šteje le zimski regres, prejet za leto 2025. V prihodnjih letih bo tudi ta dohodek vplival na izplačilo socialnih transferjev.
6. Sredi leta je delavcu prenehalo delovno razmerje oziroma se je upokojil. Ali mu pripada zimski regres oziroma kolikšen zimski regres mu pripada?
Pravico do polnega zneska zimskega regresa ima delavec, ki je pri delodajalcu (oziroma delodajalcih) zaposlen celotno koledarsko leto s polnim delovnim časom. Če je delavec pri posameznem delodajalcu zaposlen le del leta (če na primer sklene ali prekine delovno razmerje med letom, ne glede na razlog), mu je vsak posamezni delodajalec dolžan izplačati sorazmeren del glede na obdobje zaposlitve. Delavcem s krajšim delovnim časom pripada zimski regres sorazmerno z njihovim delovnim časom. Izjema so posebni primeri, ko delavec krajši čas dela na primer zaradi starševstva, zdravstvenih razlogov ali na primer na podlagi krajšega delovnega časa pred upokojitvijo. V takih primerih ima pravico do celotnega zimskega regresa, kot če bi delal polni delovni čas.
7. Ali zimski regres pripada tudi nekomu, ki opravlja delo na podlagi avtorske pogodbe, je samostojni podjetnik, kmet, samozaposlen v kulturi, družinski oskrbovalec?
Ne. Zimski regres je pravica iz delovnega razmerja, torej pripada vsem delavcem, ki so v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Kot tak ni predviden tudi za osebe, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah.
Zimski regres sicer pripada tudi funkcionarjem, ki prejemajo plačo v skladu z določili zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in svojo funkcijo opravljajo poklicno.
8. Ali je oseba, ki opravlja delo preko javnih del, upravičena do zimskega regresa?
Da. V skladu z zakonom o urejanju trga dela mora izvajalec javnih del udeležencu javnih del poleg plače v določeni višini izplačati tudi druge prejemke iz delovnega razmerja.
9. Bo prihodnje leto zimski regres višji?
Da. Zakon določa, da se zimski regres izplača v višini polovice vsakokratne minimalne plače (kar letos pomeni 639 evrov). Ker se minimalna plača po zakonu redno letno usklajuje, in sicer se znesek vsako leto v januarju uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, po prehodnem posvetu s socialnimi partnerji pa se lahko upoštevajo tudi drugi dejavniki (gibanje plač in zaposlenosti, gospodarske razmere), bo minimalna plača prihodnje leto višja, posledično pa tudi zimski regres in regres za letni dopust. Sindikati so pozvali tudi k ponovnemu izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki prav tako vplivajo na višino minimalne plače. Neuradno so sindikati predlagali tudi postopno uvedbo zimskega regresa v višini minimalne plače; letos v višini polovice minimalne plače, prihodnje leto dveh tretjin minimalne plače, v letu 2027 pa v višini minimalne plače. Njihova želja je, da bi zimski prejemek postal 14. plača. To bo stvar prihodnjih pogajanj in prihodnje sistemske ureditve v zakonu o delovnih razmerjih.
