Zakon o zaščiti razseljenih oseb iz Ukrajine, ki ga je pripravila že vlada Janeza Janše, je še v proceduri v parlamentu. Prejšnja koalicija ga je nameravala sprejeti po nujnem postopku, nova koalicija pod vodstvom Svobode pa je zaradi SDS-ovih procesnih blokad dela koalicije raje uvedla redni postopek. V njem so nevladne organizacije in drugi deležniki lahko podali pripombe.
Ukrajinski begunci so pri nas sicer naleteli na topel sprejem, a ureditev statusov in bivanjskih pogojev šepa. Večini je doslej uspelo pridobiti osnovna dovoljenja za bivanje, vendar se pri pridobivanju konkretne pomoči zatika. Odprta so tudi nekatera vprašanja v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem, izobraževanjem in finančnim poslovanjem. Več slovenskih občin državnemu zboru tako predlaga, da bi Slovenija za ukrajinske begunce morala ustanoviti enotno »vstopno točko« – službo, ki bi celovito skrbela za urejanje njihovih statusov. Doslej so bili namreč begunci prepuščeni posameznim upravnim enotam, policiji, šolskemu sistemu ali vrtcem, pri čemer se je moral vsak znajti po svoje.
Enotna pomoč
Skupina nevladnih organizacij – PIC, Mirovni inštitut, Amnesty International Slovenije, Slovenska filantropija, Odnos in Forum FER – je kot eno osrednjih težav prepoznala zaplet pri pridobivanju azila: če bi ukrajinski begunec namesto statusa začasne zaščite, ki načeloma traja zgolj eno leto, skušal dobiti trajni azil (to bo s podaljševanjem vojne vse bolj verjetno), bi med čakanjem na azil izgubil večino pravic. Nevladniki opozarjajo, da bodo izgubili prost dostop do trga dela, pravico do denarne socialne pomoči, denarne pomoči za nastanitev, otroških dodatkov ... Okrnjena bi bila tudi možnost bivanja v zasebnih namestitvah. Slovenska filantropija je v posebnem dopisu opozorila, da so zasebne nastanitve Ukrajincev v resnici rešile Slovenijo. »Če bi vseh 6000 ljudi želelo živeti v državnih nastanitvenih centrih, bi lahko bili priča velikemu kaosu,« sta zapisala vodji terenskega odziva Primož Jamšek in direktor Franci Zlatar. Trenutno namreč lahko Slovenija v centrih in azilnem domu gosti manj kot tisoč ljudi.
Nevarnost zapiranja
Poročali smo že, da je vlada Janeza Janše v interventnem zakonu za Ukrajince predvidela sporno določbo v zvezi z omejitvijo gibanja; po novem naj bi jih pod dokaj ohlapno določenimi pogoji lahko poslali kar v postojnski center za tujce, ki pa je pravzaprav zapor. Nevladniki opozarjajo, da pri tem »iz besedila zakona ni razvidno, kateri cilj naj bi se zasledoval«. Če bi oseba ogrožala varnost in ustavno ureditev, so temu namenjeni kazenski postopki in pripor v kazenskem postopku, so opozorili. Obenem ni jasno, ali se bo ukrep odvzema prostosti lahko odredil za družine in mladoletnike.
Ker zakon določa zgolj pravico do nujnih zdravljenj, bi bilo treba za ukrajinske begunce urediti širši obseg zdravstvenih pravic, še ugotavljajo strokovnjaki. Zgolj urgencam jih ni mogoče prepustiti. V zvezi z bivanjem pa pravijo, da bi bilo »neustrezno dolgotrajno nameščanje oseb v kontejnerje, večje telovadnice in druge podobne objekte, ki ne dosegajo minimalnih standardov«. Podrobnosti o načrtovanju novih namestitev sicer javno še niso znane. Neformalno pa poznavalci poleg Postojne, kjer so novi prostori že nared, kot možnosti omenjajo Celje, Velenje, Ljubljano, Novo mesto in Bled.
Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da so predlagane zakonske rešitve skladne z ureditvijo na ravni EU. »Pripombe, ki so jih pripravili nevladne organizacije, občine in drugi udeleženi, bo ministrstvo natančno preučilo in jih v največji možni meri upoštevalo,« so zagotovili. Obenem z ministrstva sporočajo, da bi bil sprejem novele zakona potreben čim hitreje. V državnem zboru naj bi zakon obravnavali na septembrski seji, je povedala predsednica pristojnega odbora Tereza Novak (Gibanje Svoboda).
