Premier Robert Golob je po evropskem vrhu marca izjavil, da bi morala Slovenija sodelovati pri proizvodnji streliva za Ukrajino. Zavzel se je za to, da bi Evropska unija dodatne zmogljivosti razpršila po vsej celini, da bi lahko od tega imele koristi vse njene članice. Ob obisku evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona v Sloveniji naj bi z Golobom načela tudi to temo, a je bil slovenski premier o tem redkobeseden.
Podpora visokotehnološkim podjetjem
Vlada se je danes seznanila s pristopom k skupnemu naročanju streliva za Ukrajino; sporazum 23 držav članic EU v okviru Evropske obrambne agencije (EDA) naj bi podpisali v kratkem. Obrambno ministrstvo je pred časom objavilo tudi javni poziv oziroma poizvedovanje, kolikšen bi bil interes med slovenskimi podjetji za vzpostavitev proizvodnje streliva. Kot je pojasnil minister za obrambo Marjan Šarec, je bil odziv presenetljiv: javilo se je kar 40 podjetij. Golob je na novinarski konferenci dejal, da Slovenija za zdaj nima zmogljivosti za proizvodnjo streliva, zato bo treba povečati izdatke za obrambo s podporo visokotehnološkim podjetjem. Z evropskim komisarjem sta obiskala dve visokotehnološki podjetji v Ajdovščini: Timtec in C-Astral. Prvo se ukvarja s proizvodnjo obrambnih sistemov, drugo razvija in proizvaja brezpilotna letala s fiksnim krilom. »Slovenija je ena od vodilnih svetovnih proizvajalk visokotehnološke opreme; z nadaljnjimi vlaganji lahko na tem področju ostanemo in tudi širimo kapacitete. Verjamem, da je to edini ustrezen način, kako povečevati obrambne izdatke – s podporo visokotehnološkim podjetjem v Slovenji,« je dejal Golob.
Jedrska energija
del zelenega prehoda
Druga pomembna tema pogovorov z evropskim komisarjem je bila jedrska energija. Thierry Breton je poudaril pomen jedrske energije za zeleni prehod, saj da predstavlja energijo brez izpustov ogljikovega dioksida. Evropska komisija meni, da bi moral delež proizvedene jedrske energije znašati vsaj 20 odstotkov vse energije v EU – če hočemo doseči podnebne cilje do leta 2050. »Pri tem imava s slovenskim premierjem zelo podobne poglede. Na tem področju moramo še naprej vlagati v varnejšo in čistejšo tehnologijo,« je dejal Breton. Golob se je strinjal s komisarjem, da je jedrska energija nujni del rešitve pri prehodu na brezogljično energijo, zato se, kot je izpostavil, zavzema za to, da bi jedrsko energijo vključili v ustrezne evropske sklade. Brez vlaganj v ta vir energije Evropa, meni Golob, ne bo zmogla zagotoviti dovolj energije za svoje potrebe v prihodnjih 10 ali 15 letih. Pogovori s komisarjem so se v družbi gospodarskega ministra Matjaža Hana nanašali tudi na oblike sodelovanja držav članic EU pri gradnji novih tradicionalnih jedrskih reaktorjev in na oblikovanje zavezništva držav pri raziskovanju novih tehnologij, to je malih jedrskih reaktorjev, ki se nakazujejo kot sprejemljivejša verzija jedrskih reaktorjev. »V prihodnost moramo po obeh poteh in potem bo čas pokazal, katera od teh dveh tehnologij ima največji potencial znotraj EU za zagotavljanje čiste in poceni energije za prihodnost,« je dejal Golob.
Predsednik vlade je z močno ministrsko delegacijo z evropskim komisarjem načel tudi vprašanje avtomobilskega grozda v Sloveniji, ki predstavlja pomembno hrbtenico slovenske industrije. Komisar Breton je podprl prizadevanja slovenskih podjetij s tega področja pri čezmejnem sodelovanju.