Podjetja, ki so jih prizadele avgustovske poplave, utegnejo ostati brez vsakršne zavarovalne police za primer nadaljnjih poplav. Na najbolj prizadetih območjih ta čas še vedno niso v celoti sanirali poplavne škode. Dokler sanacija ne bo povsem zaključena, zavarovalnice z njimi zagotovo ne bodo sklepale novih pogodb, so potrdili v zavarovalnicah. A tudi po zaključeni sanaciji ostaja zavarovanje podjetij negotovo. Zavarovalnice so namreč vse bolj zadržane pri sklepanju zavarovalnih polic za objekte na poplavnih območjih.
Škodo še odpravljajo
Med podjetji, ki so jim katastrofalne avgustovske poplave povzročile ogromno gmotno škodo, je tudi BSH Nazarje. Še vedno jo odpravljajo, je povedal direktor Boštjan Gorjup. Doslej jim je uspelo vzpostaviti petino svoje siceršnje proizvodnje. Celotno proizvodnjo bodo po njegovi oceni poskušali vzpostaviti v začetku prihodnjega leta. Škodo po poplavah je ocenil na približno 100 milijonov evrov. »Vse imamo zavarovano, zaloge, stroje, tudi izpad dobička, tako da bo zavarovalnica domnevno le ugotovila, ali smo naredili kakšno napako pri sanaciji in – razen tega – pokrila nastalo škodo,« je pojasnil Gorjup, a dodal, da zavarovalnino pričakujejo šele po novem letu. Podjetje, ki je del koncerna Bosch, je sicer zavarovano pri tuji zavarovalnici v sklopu skupnega zavarovanja, ki vključuje vseh 300 podjetij v skupini.
Podrobnosti svojega zavarovanja v BSH ne želijo javno razkrivati, je pa Gorjup dejal, da se te podrobnosti zavarovalne police po poplavah niso spremenile. »Bo pa nekaj podjetij iz doline gotovo imelo težave pri sklepanju prihodnjih zavarovanj, saj zavarovalnice nočejo zavarovati na poplavnem območju,« je dodal.
Pogosto poplavljenih objektov ne zavarujejo
Da so zelo zadržani pri sklepanju zavarovanj za podjetja, ki stojijo na poplavnem območju, so potrdili v Zavarovalnici Sava. »Če gre za območje, ki je bilo v zadnjih petih letih poplavljeno vsaj v treh ali več letih, jim (tamkajšnjim podjetjem, op. a.) nevarnosti poplave ne zavarujemo,« so zapisali. Sicer pa podjetja, ki stojijo na poplavnih območjih, tudi denimo v Savinjski dolini in na Koroškem, pred morebitno sklenitvijo zavarovanja za nevarnosti poplav skrbno pregledajo in se nato odločijo, ali jih bodo zavarovali. »To pomeni, da opravimo ogled lokacije podjetja, pridobimo potrebne podatke o vrednosti premoženja, podatke o višini nastale škode na premoženju zaradi poplave ter informacijo o tem, kako in kdaj bo škoda zaradi poplave v celoti sanirana,« so opisali svoje postopke in pojasnili, da vsako podjetje obravnavajo individualno.
Prav v Zavarovalnici Sava so 4. avgusta, ko so dve tretjini države poplavile deroče reke, vsem poslovalnicam z okrožnico prepovedali sklepanje novih zavarovanj za tveganje poplav in dodajanje tveganja poplav k že sklenjenim zavarovanjem. Kasneje so v zavarovalnici pojasnili, da gre za običajno prakso, ki je skladna z obligacijskim zakonikom in po kateri je dovoljeno sklepanje zavarovanj samo za negotove dogodke. »Začasna omejitev je bila posledica izjemnih vremenskih okoliščin, zaradi katerih bi bile morebiti sklenjene zavarovalne pogodbe v takih okoliščinah nične že po določilu 922. člena obligacijskega zakonika, kar pa ni v interesu ne zavarovancev ne zavarovalnice,« so pred časom povedali v Savi.
Od primera do primera
Tudi v Zavarovalnici Generali so potrdili, da »poplavljenih objektov do njihove sanacije, do očiščenja rečne struge in do izvedbe protipoplavnih ukrepov ne moremo zavarovati, saj je poplava že ob nekoliko večjem deževju glede na obstoječe stanje gotov dogodek«. Na vprašanje, kako bodo take objekte na poplavnem območju obravnavali v prihodnje in ali jih bodo zavarovali, niso odgovorili, so pa zapisali, da nepoplavljene objekte na poplavljenih območjih obravnavajo individualno. »Kjer smo ocenili, da je rizik sprejemljiv, smo objekt, včasih tudi z dodatnimi pogoji, zavarovali,« so pojasnili.
Tudi v Triglavu so odgovorili, da zavarovalnica v postopku sprejema v zavarovanje najprej oceni tveganje, torej izpostavljenost glede na točno lokacijo objekta, pretekle škode ..., in se nato odloči, ali in pod kakšnimi pogoji bo zavarovancu omogočila sklenitev zavarovanja. »To velja tudi za sklepanje zavarovanj v industrijskih conah Loke, Nazarje in na Koroškem,« so zapisali. Zavarovalnica Triglav poslovne in druge objekte na poplavnih območjih zavaruje tudi v primeru poplav, a le, če so »bodoči dogodki, za katere se sklene zavarovanje, negotovi in neodvisni od volje pogodbenikov«. »To obenem pomeni, da je zavarovalna pogodba nična, če je takrat, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal, je že bil v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal. Tako ne zavarujemo premoženja, ki je bilo poškodovano zaradi poplav, če škoda še ni bila sanirana,« so zapisali.
Ne v Generaliju, ne v Savi, ne v Triglavu zavarovalnih premij po poplavah niso povišali, so pa v Triglavu ocenili, da se to utegne zgoditi. »Glede na to, da pogostost in intenzivnost vremenskih ujm povečujeta povpraševanje po zavarovalnih kritjih, bo to gotovo povzročilo pritisk tudi na cene zavarovanj, povečalo tveganost portfelja premoženjskih zavarovanj ter stopnjevalo potrebo zavarovalnic po dodatnem kapitalu,« predvidevajo. V Zavarovalnici Grawe, ki se sicer osredotoča le na sklepanje zavarovanj za fizične osebe ter mala in srednja podjetja, so medtem v skopem odgovoru zapisali le, da bi »mala in srednja podjetja na omenjenem področju (poplavnem območju, denimo v Industrijski coni Loke ali na Koroškem, op. a.) lahko zavarovali«.