Vlada je resolucijo prvič predstavila v začetku maja, končni dokument, ki predvideva precejšnje povečanje obrambnih izdatkov, pa je nato 12. junija sprejel Državni zbor. Slaba dva tedna kasneje je potekal vrh zveze NATO v Haagu, kjer so bile sprejete tudi nove zahteve o obrambnem trošenju.
Razlike med tema dvema dokumentoma so povzročile največjo politično krizo v vladni koaliciji premierja Roberta Goloba. Nov dokument, s katerim se je seznanila vlada, se spet ukvarja s tem vprašanjem, saj poskuša pokazati na skladje med resolucijo o razvoju Slovenske vojske in zavezami, ki jih je Golob podprl v Haagu. Vsaka skupna izjava zveze NATO mora biti namreč sprejeta soglasno in bi jo lahko blokirala že ena država. V koaliciji, predvsem ministrice in ministri iz vrst obeh koalicijskih strank SD in Levice, so medtem v izjavah večkrat poudarili, da je za njih edini obvezujoči dokument v Državnem zboru sprejeta resolucija. To je med drugim tudi stališče zunanje ministrice Tanje Fajon.
Dogovor v Haagu določa, da bodo države do leta 2035 dvignile skupne obrambne izdatke na pet odstotkov BDP, od česar je 3,5 odstotka namenjeno ožje definiranim neposrednim sredstvom za vojsko in nato še 1,5 odstotka za izdatke, povezane z varnostjo. Dvig izdatkov je predviden postopoma, pri čemer se bodo cilji ocenjevali na vrhu zveze NATO leta 2029.
Slovenska resolucija medtem predvideva dvig obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030 (2,8 odstotka BDP do 2029), kjer pa naj bi del izdatkov šel za financiranje investicij za tako imenovano dvojno rabo.
Argumenti vlade, da ta dva dokumenta nista v nasprotju, se tako vrtijo okoli definicij, kaj naj bi se štelo v ožje definirane obrambne izdatke za obrambne sile in kaj v širše definirane investicije za varnost ter glede časovnic zviševanja sredstev.
Delitev v dva stebra
Nov vladni dokument predvidena obrambna sredstva prikazuje po dveh stebrih: prvi steber predstavlja sredstva za jedrne vojaške zahteve, drugi pa sredstva za investicije, povezane z obrambo, varnostjo ter odpornostjo – »investicije dvojne rabe«.
Glede drugega stebra v vladni objavi piše le, da Slovenija s strani Nata zahtevano vsoto 1,5 odstotka že sedaj izpolnjuje. Kot so zapisali: »Upoštevaje namene zadevnih investicij in aktualne izdatke je moč zaključiti, da Republika Slovenija že danes namenja omenjeni odstotek sredstev v primerljive cilje,« zaradi česar vlada za potrebe teh širše definiranih izdatkov za varnost sprememb ne namerava sprejemati.
Glede prvega stebra vojaških izdatkov vlada pravi, da je prepričana, da bodo trije odstotki za obrambo zadostovali tudi po letu 2030, ter da bo to stališče zagovarjala tudi ob pregledu zavez, predvidenem za leto 2029. Z drugimi besedami, premier je očitno v Haagu podprl zahtevo zveze NATO za dvig obrambnih izdatkov na raven, ki jo sedaj vlada ocenjuje za višjo od potrebne.
Pravi in bolj pravi obrabni izdatki
Drugo vprašanje pa je, kaj naj bi se štelo v ožje definirane obrambne izdatke ali tako imenovani prvi steber. Na vladi zagotavljajo, da je njihova metodologija v skladu z metodologijo zveze NATO.
Ti obrambni izdatki tako niso zgolj proračun ministrstva za obrambo. K obrambnim izdatkom poleg proračuna Slovenske vojske že sicer sodijo tudi upravni stroški za delovanje obrambnega ministrstva, vojaške pokojnine in sredstva za varovanje tajnih podatkov vlade. Poleg tega želi vlada sem uvrstiti še nekatere naloge nosilcev obrambnega načrtovanja, kamor sodi na primer tudi Banka Slovenije in gospodarske družbe, katerih dejavnost je po odločitvi vlade ključna za obrambo. Ne nazadnje pa sem, torej med ožje obrambne izdatke, vlada vključuje tudi investicije za dvojno rabo.
Kot primer vlada navaja sredstva za investicije Luke Koper in pa nadgradnjo železniške proge. Čeprav današnji dokument ne definira, za katere proge gre, je infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek maja ob prvi predstavitvi resolucije govorila o koridorjih od Kopra proti Madžarski in proti Hrvaški.
Na področju zdravstva je kot primer investicije dvojne rabe spet izpostavljena gradnja novega krila bolnišnice dr. Petra Držaja, kjer bo deloval nacionalni center za izredne razmere. Tega naj bi primarno uporabljala Slovenska vojska. Ta investicija je bila sicer napovedana še pred skoraj enim letom, torej še pred aktualnimi debatami o zviševanju obrambnih izdatkov. Takrat je bila investicija ocenjena na 87 milijonov evrov, predviden pa je prostor za 160 postelj in heliport. Tu naj bi bila nameščena tudi mobilna poljska bolnišnica Slovenske vojske.
Kako obrambne izdatke definira zveza NATO
Te vladne zaveze vsaj preizkušajo meje, do katerih segajo definicije obrambnih izdatkov, ki jih je po zadnjem vrhu objavila zveza NATO. Ta med ožje definirane obrambne izdatke uvršča izdatke za oborožene sile ali oborožene sile zaveznic. Prav tako se lahko v te izdatke štejejo vojaške pokojnine. Za investicije v področja mešane vojaške in civilne rabe pa se lahko sem šteje le vojaški del investicije, pod pogojem, da je ta delež mogoče jasno definirati. NATO kot primer navaja letališke steze, ne pa tudi druge infrastrukture.
Tako imenovana kritična infrastruktura je specifično navedena kot primer investicij, ki naj bi se štele k širše definiranim varnostnim izdatkom.
Sodeč po teh definicijah zveze NATO bo morala vlada bodisi civilni sferi omejiti uporabo investicij, izvedenih v okviru tega prvega stebra, ali pa te investicije šteti med obrambne izdatke le deloma.
Vse manj investicij primernih za izpolnjevanje zahtev zveze NATO
V drugem stebru širše definiranih obrambnih izdatkov so predvideni predvsem podpora obrambni industriji, investicije v prometno infrastrukturo in investicije v kibernetsko varnost.
Izjave vlade se tako subtilno, a pomembno, premikajo. Ob sprejemanju resolucije je bilo javnosti predstavljeno, da bo vlada del sredstev v prometno infrastrukturo štela v obrambne izdatke, ki bodo letos znašali dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri. Ministrica za infrastrukturo Bratušek je ob predstavitvi nove obrambne in varnostne politike 9. maja, kjer je bil prvič napovedan dvig na dva odstotka, povedala, da se v to povišanje šteje tudi 30 odstotkov oziroma 221 milijonov evrov obstoječih investicij njenega ministrstva v prometno infrastrukturo.
Gre torej za investicije, ki so bile doslej predstavljene kot del doseganja treh odstotkov za obrambne izdatke, s katerimi naj bi Slovenija izpolnjevala obljube, ki jih je v Haagu podprl predsednik vlade.
Zdaj pa so investicije v prometno infrastrukturo posebej izpostavljene v drugem stebru, kar pa ne pomaga doseganju ožje definiranih obrambnih izdatkov.
To je ključno, saj je gre za del obrambnih izdatkov, s katerimi vlada želi dokazati, da se njena Resolucija o razvoju Slovenske vojske do leta 2040 in zahteve zveze NATO do leta 2035 ujemajo – pa še to le v prvem obdobju do leta 2030. Če so nekatere investicije v tako imenovano dvojno rabo torej izvzete iz obrambnih izdatkov, jih bo morala vlada zamenjati z drugimi bolj olivno zelene barve.
