Savina Zwitter pravi, da so v Bralnem društvu svoj nacionalni posvet tudi letos pripravili v sodelovanju z raznolikimi govorci in v prepletu mnogih področij. »O branju in njegovih učinkih se ne pogovarjamo zgolj z učitelji, knjižničarji ali jezikoslovci, pač pa tudi z matematiki, fiziki, umetniki ...«

»Vsi ves čas beremo. Vsi skupaj, povsod po svetu, bistveno manj kot nekoč beremo obsežne romane, kot sta Vojna in mir ali Gospodar prstanov. A beremo nenehno. Vse od kratkih sms sporočil do navodil, učbenikov, strokovnih člankov in drugih besedil, bodisi tiskanih ali v elektronski obliki. Zato je fino, če vemo, kaj se dogaja z nami, ko beremo; kaj se dogaja, ko beremo v slovenščini. Pa tudi, kako razvijati svoje bralne zmožnosti in kako pokazati drugim, kako to narediti.«

Slovenska beseda za protein

Stvarna literatura, ki bo letos osrednja tema nacionalnega posveta, se dotika našega branja in odnosa do branja besedil, prek katerih se učimo, študiramo, širimo strokovna obzorja. »Sodelujoči govorci bodo odstirali veliko pomembnih tem. Sama lahko rečem, da me kot jezikoslovko zmoti, ko govorjena ali pisana besedila v slovenščini - pogosto namenoma - uporabijo tujko, za katero ni prav nobene potrebe. Še posebej v primerih, ko imamo za neko reč že desetletja popolnoma ustrezno slovensko besedo. Recimo beseda protein: na vsakem koraku jo najdemo!« pripoveduje Savina Zwitter.

»Obenem hiter napredek znanosti in tehnologije na vseh področjih zahteva zelo močno sprotno delo jezikoslovcev. V Sloveniji imamo več spletnih jezikoslovnih portalov, ki so na zelo visoki kakovostni ravni. Jezikoslovno svetovalnico, Franček za učence in dijake, Fran za malo starejše in bolj izkušene uporabnike … Če bomo ta orodja uporabljali, bomo slovenščino zagotovo zdravo razvijali naprej. Če pa se bomo na hitro sprijaznili z vsem, kar pride iz drugih jezikov, in rekli, ah, saj ta pokvečen angleški izraz kar dobro zveni v slovenščini, pa ne bo tako dobro.«

Pri tem se Savina Zwitter nasmeje, da bi bilo seveda najbolj enostavno imeti eno linguo franco na vsem svetu. »Vsi bi govorili isti jezik in vsi bi se razumeli med seboj. Ampak to bi vodilo v veliko obsežnejše posledice, kot si jih sploh lahko predstavljamo na prvo žogo. O tem v našem društvu veliko razpravljamo. Branje je pač ena od človekovih dejavnosti, ki nam ni bila dana z evolucijo, ampak smo do nje prišli s kulturnim napredkom. Bolj kot poznamo, kaj se z nami dogaja v času branja, laže vidimo, kakšen učinek ima branje na našo družbo in na posameznika.«

Knjiga na dosegu roke

Z branjem si širimo spoznanja o svetu in družbi, prek bralne kulture razvijamo kulturo medčloveških odnosov. Učinki branja so brezmejni. Zato Savina Zwitter še posebej podčrta pomen spodbujanja bralne pismenosti pri mladih. »Zlasti zdaj, ko je treba mlade toliko bolj spodbujati za vsako stvar, se v našem društvu še posebej trudimo, da si izmenjujemo dobre prakse na področju spodbujanja branja in bralne pismenosti med mladimi. V vsakem primeru in pogledu skušamo spodbujati bralno kulturo. Ta seže od doma do obiska knjigarne ali knjižnice. Pri tem moramo vedeti, da tudi knjižnice brez kupovanja knjig ne bodo dolgoročno preživele. Zdi se nam smiselno, da bi nakupe knjig v določenem obsegu sistemsko spodbujali, kot smo to v času epidemije naredili s turističnimi, kasneje tudi s kulturnimi boni.«

»Pri tem je zelo pomembno spodbujati bralno veselje, užitek ob branju že od majhnega. Raziskave kažejo, da je domača knjižnica temelj tega, koliko otroci in mladostniki ter končno odrasli beremo. To ne pomeni, da mora imeti vsak doma deset tisoč knjig. Pomeni, da imaš za različna starostna obdobja vsaj nekaj knjig. Mogoče deset slikanic za majhne otroke, pa nekaj za šolarja in nekaj za mladega odraslega … Ni pomembno, koliko je gradiva, pač pa za to, da je gradivo dostopno. Da otrok, ko se slučajno zgodi, da elektronika ne dela, kar je danes največja težava, seže po knjigi, ki mu je dostopna; se vanjo potopi, ne da bi ga kdo spodbujal. Še toliko boljše pa je, če ima doma spodbudno okolje …«

Savina Zwitter se sicer tudi poklicno vsakodnevno srečuje z branjem – kot knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad. »Lepo je, ko lahko teoretska spoznanja takoj in vsakodnevno preizkusim pri svojem delu, ter opazujem, kako delujejo. Opažam, da mladih ne smemo podcenjevati. O knjigah se sicer neradi pogovarjajo v širši družbi, kajti to, da bereš, ne pomeni, da si frajer. A to še vedno ne pomeni, da nihče ničesar ne bere. Nasprotno. Včasih nas lahko prav presenetijo.«

Poudarja, da Bralno društvo Slovenije pri spodbujanju bralne kulture veliko sodeluje z bralnimi društvi iz vse Evrope. »Evropska bralna društva smo izjemno dobro povezana. Na svetovni ravni malo manj, kajti tam so vse vajeti prevzeli Američani. Lepo je vedeti, da se v Evropi nismo pripravljeni odreči svoji raznolikosti in raznovrstnosti, pa četudi so zato včasih stvari za kanček bolj zapletene. A lepše,« se nasmeje Savina Zwitter.

Obrazi nevladnikov

Rubriko Obrazi nevladnikov pripravljamo v sodelovanju s CNVOS, krovno mrežo slovenskih nevladnih organizacij. Vsak ponedeljek vam predstavimo eno nevladnico ali nevladnika, ki si, vsak na svoj način, prizadeva, da bi bila naša družba lepša in bolj prijazna.