Sedem let od napačne priključitve cevi, dobrih šest let od tragičnega spoznanja, dve nepotrebni smrti, šest obtoženih in doslej (še) nobenega priznanja krivde. Takšna je bilanca ene največjih napak, kar se jih je zgodilo pri gradnji novih urgentnih centrov po Sloveniji. Z gradnjo se je mudilo, delavce je priganjal evropski denar, januarja 2016 so v novem urgentnem centru novogoriške bolnišnice slavili odprtje, tri mesece kasneje so zdravniki v reanimacijski sobi reševali delavca anhovskega Esala, ki mu je delovni stroj ujel roko. Kljub navidez obvladljivi poškodbi so ga izgubljali in na koncu tudi izgubili. Odkritje dveh anesteziologinj, ki jima primer ni dal miru in si je zato ena od njiju sama nadela kisikovo masko ter omedlela, je bilo šokantno: po ceveh je prihajal napačen plin, namesto kisika so moškemu dovajali dušikov oksidul ali smejalni plin, ki ga v medicini uporabljajo za kratkotrajne anestezije in blaženje bolečin. Delavec torej ni umrl zaradi poškodbe, ampak napačno priključenih cevi.
Dolgotrajna preiskava, na gore obrnjenih papirjev in potrdil, množica podizvajalcev in tudi ugovorov obtoženih so na sodišče na koncu pripeljali šest osumljenih, dva dobavitelja medicinske opreme in štiri inženirje, ki so vodili gradnjo oziroma jo nadzirali. Tožilstvo jim očita, da so iz malomarnosti povzročili splošno nevarnost in s tem zakrivili dve smrti. Natančen pregled je namreč pokazal, da je bil dušikov oksidul usoden tudi za 78-letnika s severne Primorske in da so bila zaradi napačnega priklopa ogrožena življenja še treh drugih pacientov.
Nadzorniki podpisali brez pregleda?
Prvoobtoženi Damjan Gril, lastnik in direktor podjetja Dagri Inženiring, ki bolnišnicam dobavlja medicinsko opremo za operacijske dvorane in ki naj bi priklop opreme prepustil nepooblaščenim in neusposobljenim delavcem, krivdo zanika. Njegov odvetnik Dejan Gracer je sodišču predlagal zaslišanje cele vrste prič, branje številnih zapisnikov in izjav, postavitev sodnega izvedenca za plinske instalacije ter tudi sodnega izvedenca medicinske stroke, ki naj bi še enkrat preveril, ali so zdravniki naredili vse in pravilno spremljali stanje ogroženega pacienta.
Krivdo so zanikali še Igor Zabret, solastnik podjetja Medicoengineering, ki se prav tako ukvarja z dobavo medicinske opreme, Marjan Orel, ki je bil odgovoren za nadzor strojnih inštalacij, in Vinko Jazbec, odgovoren za nadzor nad kakovostjo izvedenih gradbeno-obrtniških del. Obtožnica zadnja dva bremeni, da sta se brez opravljenega nadzora priklopov in obveznih testiranj medicinskih plinov lahkomiselno podpisala pod izjavo o zanesljivosti objekta. V obtožnici sta se znašla tudi Vili Batič in Boris Hočevar. Za Kolektor Koling, ki je urgentni center gradil, sta vodila obrtniška in strojnoinštalacijska dela, a sta ste opravičila in na sodišče prihajata prihodnji teden. Delavca, ki sta cevi napačno priključila, se v obtožnici nista znašla.
Enega obsežnejših primerov zadnjega desetletja na novogoriškem sodišču vodi sodnica Andrejka Luznik. Glavnina sojenja se bo odvila med marcem in junijem prihodnje leto, ko je največja novogoriška sodna dvorana za afero smejalni plin rezervirana kar 18-krat. Medtem so sorodniki pokojnega delavca v civilni tožbi, vloženi proti šempetrski bolnišnici, Zavarovalnici Triglav ter družbama Kolektor Koling in Elita I. B., že uspeli z zahtevkom za odškodnino, njena višina pa ni javna.
