Obvezni prispevek, ki ga predlagajo v Svobodi, bo znašal 35 evrov. Torej približno toliko, kot prebivalci danes plačujejo za dopolnilno zavarovanje. Znesek bo tudi v tem primeru enak za vse, pri čemer pa bi ga lahko enkrat letno usklajevali z rastjo povprečne bruto plače v preteklem letu. Dopolnilno zavarovanje bi se tako zgolj preneslo v obvezno, sredstva pa bi namesto treh zavarovalnic prejemal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Sovpadanje z zamenjavo
na čelu ZZZS
Novi prispevek bo zajel ljudi, ki so že zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja. Znesek bo od neto dohodka zaposlenega prebivalca zdravstveni blagajni nakazal delodajalec, pri upokojencih pa bo plačnik Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sicer pa predlagana zakonska novela predvideva proračunsko varovalko, s katero nameravajo oblasti, dokler dolgoročne odločitve o bodočem financiranju zdravstva še ni, zagotoviti stabilnost javnega sistema. Novelo bi začeli uporabljati z letošnjim septembrom. Spomnimo, da se glede na načrte zdravstvenega resorja takrat obeta tudi zamenjava na čelu ZZZS, ki ga danes vodi Tatjana Mlakar. Vršilca dolžnosti predsednika uprave bi imenovali ravno s prvim septembrom, je razvidno iz aktualnega predloga zakona o ZZZS.
Načrti Golobove vlade o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja se sicer v veliki meri ujemajo s predlogom, s katerim je skušala na začetku leta 2020 dopolnilno zavarovanje ukiniti takrat vodilna koalicijska stranka LMŠ. Že leta 2019 si je za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, pri kateri bi upoštevali posameznikove dohodke, prizadevala Levica, v tistem času zunajvladna partnerica Šarčeve manjšinske vlade. Tedanja koalicija je predlog preoblikovala tako, da bi z njim uvedli obvezni pavšalni prispevek: sprva je bilo v igri 29 evrov, kasneje pa 32 evrov mesečno. Trenja okrog dopolnilnega zavarovanja so prispevala k razhodu med Levico in Šarčevo vlado, a se je kasneje zatikalo tudi v tedanji koaliciji.
Takratni zdravstveni minister Aleš Šabeder je vztrajal pri varovalki, s katero bi morebitne luknje pokril državni proračun, načrtom o neomejenem kritju iz državnega proračuna v primeru primanjkljaja pa je nasprotoval takratni finančni minister Andrej Bertoncelj. Bertoncelj je podal odstopno izjavo, odstop pa je januarja 2020 napovedal tudi Šarec, ki je sicer zatrjeval, da nesoglasja med ministroma niso vplivala na njegovo odločitev. Ker je predsednik SDS Janez Janša sestavil novo koalicijo, predčasnih volitev, za katere se je zavzel Šarec, v nadaljevanju ni bilo.
Tudi v predhodnih vladah so bili pri dogovarjanju, kako ukiniti dopolnilno zavarovanje, neuspešni. V mandatu Cerarjeve vlade so v zdravstvenem resorju, ki ga je vodila Milojka Kolar Celarc, spisali več različic sprememb. Na začetku marca 2019 so na primer napovedovali od 20 do 70 evrov prispevka, s katerim bi odpravili potrebo po dopolnilnem zavarovanju. Takrat je bilo že znano, da so možnosti za sprejem nove zakonodaje pičle, še isti mesec pa so načrti dokončno padli v vodo z odstopom Mira Cerarja. Cerar je po odstopu omenjal tudi sprenevedanja glede zdravstvene reforme znotraj koalicije.
Vse višja doplačila
Odpravo dopolnilnega zavarovanja sta pred tem napovedovali tudi vlada Alenke Bratušek in vlada Boruta Pahorja, prvi minister, ki ga je skušal ukiniti, pa je bil Dušan Keber v mandatu zadnje vlade pod vodstvom LDS. Medtem je dopolnilno zavarovanje zaradi rastočega deleža, v katerem krije posamezne pravice, za prebivalce postajalo vse večja nuja. Obvezno zavarovanje danes na primer pokrije komaj desetino cene zobne protetike ali očal, leta 1994 pa je bil ta delež v primeru zobne protetike četrtinski in v primeru očal 38-odstoten. Interventna zakonodaja je pred dobrim desetletjem posegla celo v razmerja pri posebej pomembnih zdravljenjih in pri zdravilih s tako imenovane pozitivne liste, doplačila pa lahko pri posamezniku ob dolgotrajnejšem zdravljenju dosežejo več tisoč evrov. Prenašanje obveznosti zdravstvene blagajne na dopolnilno zavarovanje je bilo sicer tesno povezano s tem, da vlade niso sistematično poskrbele za pokrivanje lukenj v težavnih obdobjih.
Za košarico storitev, ki bi bile v celoti pokrite z javnimi sredstvi, doplačila pa bi tako postala odveč, se je sicer zavzel že prvotni strateški svet, ki je pripravljal podlago za zdravstveno reformo. Pri čemer pa ni razjasnil, kaj bi bilo v takšni univerzalni košarici in kaj bi prepustili dodatnim zavarovanjem. Omenjeni svet je deloval pod okriljem zdravstvenega ministrstva, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, sedanji strateški svet pod vodstvom Erika Breclja pa je podrejen neposredno Golobu. Tudi danes predstavljeni predlog zakonske novele se vsebine košarice pravic, ki po novem sicer ne bodo več razdeljene med obvezno in dopolnilno zavarovanje, ni dotaknil.
