Lani so subjekti javnega sektorja v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije poročali o 210 prejetih darilih, od tega je bilo protokolarnih 175, priložnostnih pa 35. Nekatera od njih dosegajo zelo visoko vrednost. Med prijavljenimi protokolarnimi darili izstopajo darila, ki so jih uradnim osebam in njihovim družinskim članom podarjali visoki predstavniki držav Bližnjega vzhoda in srednje Azije. Predsednica republike je na primer ob uradnem obisku v Kazahstanu prejela komplet uhanov, ogrlice in prstana, katerega vrednost na podlagi strokovne ocene znaša 34.580 evrov, ob uradnem obisku v Katarju pa stekleničko parfuma z dragimi kamni, ki je na podlagi preverjene cene na trgu vredna 18.000 evrov.
Urad predsednice ne odprodaja daril
Evidenca vseh prejetih daril je javno dostopna na portalu Erar, iz katerega je razvidno, da je po vrednosti daril največji prejemnik urad predsednice republike. Kako ravnajo z darili in kako odločajo o njihovi usodi? Odgovorili so, da jih zavezujeta zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter da v uradu velja tudi pravilnik o hrambi in načinu razpolaganja z darili. Protokolarna darila razstavljajo v predsedniški palači, v depojih Muzeja novejše zgodovine v Pivki, v vojaškem objektu Kadetnica v Mariboru (knjižna darila), na Občini Bled (kajak, ki ga je nekdanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju podarila nekdanja predsednica Republike Estonije Kersti Kaljulaid ob njenem uradnem obisku v Sloveniji septembra 2019) in v državnih protokolarnih objektih. Do začetka decembra je v Muzeju novejše zgodovine na Cekinovem gradu na ogled tudi občasna razstava Darila državi.
»Del zbirke protokolarnih daril hranimo neposredno v uradu, kjer je trenutno približno 700 daril. Iz spoštovanja do tuje države in državnikov protokolarna darila niso namenjena odprodajam ali dražbam, temveč se ohranjajo kot del državne spominske dediščine,« so nam sporočili iz urada predsednice Nataše Pirc Musar. Kadar gre za darila, ki so primerna za praktično uporabo, interni pravilnik določa, da se lahko ob predhodni odobritvi generalnega sekretarja dajo v uporabo prejemniku ali drugemu zaposlenemu v uradu, ki za to izrazi interes: »S tem preprečujemo, da bi uporabni predmeti ostajali neizkoriščeni. Uporabnik mora z darilom ves čas ravnati kot dober gospodar in ga po uporabi vrniti uradu. Pokvarljiva darila, recimo živila ali pijača, pa se porabijo sproti ali v okviru dogodkov. Odpisi ali uničenja so izjema, le ob iztečeni uporabnosti ali poškodbah potrošnega blaga.«
Ura za 28.000 evrov je v začasni uporabi soproga predsednice
Na seznamih daril, ki jih je prejela KPK, je tudi večje število dragih ročnih ur, ki so jih ob protokolarnih dogodkih podarjali visoki predstavniki držav Katarja, Uzbekistana in Jordanije. Glede na posamezne osebne nestrokovne ocene uradnih oseb ali preverjene cene na trgu njihova vrednost znaša od 400 evrov do več deset tisoč evrov. Eno takšnih ročnih ur – vredno 28.000 evrov – je novembra lani ob obisku predsednice v Katarju, kjer se je srečala s šejkom Tamimom bin Hamadom Al Thanijem, prejel njen soprog Aleš Musar. Kje je ura? »Ura, ki jo je soprog predsednice prejel med uradnim obiskom, je skladno z navedenimi predpisi dana v začasno uporabo soprogu predsednice republike. Po koncu uporabe – vendar najkasneje do konca trajanja mandata predsednice – jo mora vrniti uradu,« so pojasnili pri predsednici.
Komisija za preprečevanje korupcije je lani ministrstvom za javno upravo, finance in pravosodje predlagala podrobnejšo ureditev področja. Predlagala je namensko in transparentno razpolaganje s protokolarnimi darili, na primer z javnimi dražbami, pri čemer bi izkupiček lahko šel v državni proračun ali druge namene v javno korist. Na ministrstvu za pravosodje pravijo, da je marca lani ustanovljena delovna skupina avgusta obravnavala področja daril. Posamezne izboljšave zakonodaje so možne, so ugotovili. In dodali: »Sprejeti so bili tudi nekateri sklepi, med drugim, da se dodatno preučita posebna ureditev promocijskih daril in možnost določitve dodatnih dovoljenih izjem glede sprejemanja daril. Delovna skupina glede uvedbe obveznih javnih dražb, namena izkupička od prodaje in vzpostavitve javnega registra nadaljnjega razpolaganja z darili ni oblikovala dokončnih rešitev.«
Po veljavni ureditvi imajo po pojasnilih ministrstva organi že zdaj precej manevrskega prostora. Tudi možnost prodaje na javni dražbi: »Veljavna ureditev že omogoča različne oblike razpolaganja s prejetimi darili, skladno z odločitvijo predstojnika organa, ki pri tem upošteva vrsto darila in posebnosti posameznega organa. Veljavna ureditev tudi ne izključuje prodaje darila na javni dražbi, vendar javne dražbe ne določa kot obveznega oziroma prednostnega načina razpolaganja z dragocenejšimi protokolarnimi darili. To omogoča prilagoditev načina razpolaganja posameznemu darilu in posebnostim organa. Ker pa je odločanje prepuščeno posameznim predstojnikom, lahko prihaja tudi do različnih praks.« V luči tega so naklonjeni večji enotnosti pravil, sploh pri dragocenejših protokolarnih darilih.
KPK poročalo 18 od 212 občin
Pisali smo tudi v kabinet premierja, od koder odgovorov do konca redakcije nismo prejeli. Pa tudi na naslove nekaterih občin. Sezname prejetih daril v letu 2025 je komisiji do začetka aprila letos posredovalo sedem od vseh 212 občin, 11 občin pa jo je obvestilo, da niso prejele daril. Iz občin Laško, Škofja Loka in Ivančna Gorica odgovorov nismo prejeli, so se pa za Dnevnik odzvali iz občin Ljubljana in Štore. V prestolnici darila hranijo v prostorih mestne občine, pri čemer ni v navadi, da bi bila darila na ogled javnosti. Darila odpišejo le v primeru večjih poškodb, živil pa ne shranjujejo. Internega pravilnika nimajo, ravnajo se po navodilih KPK. Lani so prejeli tri protokolarna darila, med drugim je župan Zoran Janković decembra lani prejel motoristično čelado s posvetilom v vrednosti 150 evrov.
Tudi v občini Štore nimajo internega pravilnika: »V zadnji treh letih nismo prejeli protokolarnega darila, smo pa prejeli skupno osem priložnostnih daril, od katerih nobeno ni presegalo vrednosti 100 evrov.« Iz Erarja je razvidno, da je šlo na primer za penino, džin, konjak in druga darila manjših vrednosti. Subjekti morajo poročati o vseh protokolarnih darilih, ki postanejo njihova last, in o priložnostnih darilih nad 50 evrov. Pri čemer je vrednost priložnostnih daril, ki jih lahko sprejmejo funkcionarji in javni uslužbenci, omejena na 100 evrov, medtem ko zakon vrednosti protokolarnih daril, ki ostanejo v lasti organa, ne omejuje. Na Občini Štore ob tem razmišljajo tudi o drugačnih načinih ravnanja z uporabnimi darili, na primer za reprezentanco ali odstop humanitarnim organizacijam.
