Boštjan Šefic, vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih, je uvodoma poudaril, da je zakon o obnovi, razvoju in zagotovitvi finančnih sredstev eden ključnih zakonov za sanacijo in obnovo po avgustovski ujmi. V najhujši naravni nesreči v zgodovini države je skupna škoda, ki poleg neposredno prijavljene škode po ujmi 4. avgusta obsega tudi obnovo, ocenjena na 9,9 milijarde evrov. Doslej je bilo iz državnega proračuna za pomoč in sanacijo izplačanih nekaj več kot 470 milijonov evrov.
Skupno je bilo v ujmi na različne načine prizadetih okoli 12.000 stavb, država in občine pa bodo morale po dosedanjih ugotovitvah poiskati nadomestne lokacije za okoli 335 prizadetih hiš. Za 80 objektov za zdaj velja, da jih bodo bodisi z nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo lahko obnovili na istem mestu oziroma bo možna tudi gradnja v bližini.
Obsežen zakonski predlog
Predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev v okoli 150 členih, ki v DZ začenja pot obravnave po nujnem postopku, se dotika vrste področij - kot so pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, gradnja infrastrukture, obnova poškodovanih objektov in gradnje nadomestitvenih objektov, urejanje vodotokov, pospešitev administrativnih postopkov, hitrejše javno naročanje, kmetijstvo, varstvo okolja, varovanje kulturne dediščine, zdravje, psihosocialna pomoč, razvoj, socialne zadeve in pa viri za financiranje obnove ter ureditev zbiranja in porabe sredstev.
»Z zakonom želimo omogočiti čim hitrejšo obnovo in normalizacijo razmer ter postaviti temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče,« je povedal Šefic, Kot je dejal so poskušali upoštevati čim več predlogov in jih smiselno vključiti v zakon. Prav tako so razčistili mnoga vprašanja tudi z zakonodajno pravno službo. »Ključna naloga zakona je pospešiti sanacijo in obnovo, hkrati pa se pripraviti na morebitne prihodnje vremenske ektreme. Naš cilj jezmanjšati tveganja in povečati našo skupno odpornost,« je poudaril Šefic.
Začasni dodatni davčni prihodki
Gordana Pipan, državna sekretarka na ministrstvu za finance, je povedala, da zakon uvaja začasne dodatne prihodke, ki bodo, kot dejala, odvisni od gospodarskih gibanj. Kot dodatne vire zakonski predlog predvideva začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka, del dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga ter petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov. Namenski viri za financiranje obnove se bodo zbirali na posebnem proračunskem skladu, ločeno od ostalih proračunskih sredstev. Poleg prilivov od omenjenih dodatnih virov se bodo nanj stekali proračunsko financiranje, podprto tudi z evropskimi sredstvi, in prejemki od donacij ter solidarnostnih sobot.
Z davkom na bilančno vsoto bank in hranilnic si na vladi obetajo dodatnih 400 milijonov evrov, z dvigom davčne stopnje pri davku na dohodek pravnih oseb pa 975 milijonov evrov.
Opozicija nasprotuje dodatnim davčnim obremenitvam
Medtem ko so predstavniki koalicije na seji poudarjali, da se je vlada na poplave hitro odzvala in da je bilo že veliko narejenega, pa ima opozicija do predlaganega zakona več pomislekov. Jernej Vrtovec (NSi) je denimo izrazil dvom v oceno višine škode in nasprotoval novim davčnim obremenitvam za podjejain državljane. Na dodatne davčne obremenitve je opozoril tudi Anže Logar (SDS), ob tem pa je predlagatelje vprašal, kako je mogoče, da zakon sploh ne predvideva nadzora računskega sodišča.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič je na očitke opozicije odgovorila da je davčna stopnja za podjetja v Sloveniji nižja od evropskega povprečja, poleg tega pa bodo po predlogu zakona višje davke plačevala le podjetja, ki to zmorejo. Poudarila je tudi, da z zakonom v ničemer ne omejujejo nadzora, poleg notranjega nadzora obstajajo v Sloveniji še različne institucije, ki bodo, kot je dejala, v celoti izvajale nadzor. Nadzora računskega sodišča zakon sicer ne predvideva, a ga tudi ne prepoveduje, je dejala.
DZ bo zakon potrjeval na redni decembrski seji, ki se bo začela v sredo. Če bo sprejet do konca leta, kot to načrtuje vlada, bo predvideno petletno obdobje veljavnosti začel s 1. januarjem 2024.
