Predlog je predvideval znižanje znižane 9,5-odstotne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) na 5 odstotkov za pšenično belo moko, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni sir, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjavo, sončnično olje in beli sladkor.
Povprečna družina bi lahko na leto prihranila 700 evrov
Kot je v imenu predlagateljev dejala Vida Čadonič Špelič (NSi), so izbrali živila, ki jih je kmetijsko ministrstvo vključilo v košarico, katere ceno je spremljalo, in jih povprečna slovenska družina največ porabi. Izdatki zanje pri ranljivih skupinah predstavljajo največji del izdatkov za hrano, je dodala.
Na posvetovanjih so po njenih besedah ugotovili, da gre za morda edini ukrep za znižanje cen hrane za potrošnike, ki ne bi posegel v razmerja v prehranski verigi. Navedla je podatke iz drugih držav, ki imajo stopnjo DDV na osnovna živila znižano na pet do sedem odstotkov, da se je v končne cene prelilo od okoli 80 do 90 odstotkov znižanja davka.
V NSi so izračunali, da bi povprečna družina, če bi se znižanje stopnje za 4,5 odstotne točke v celoti odrazilo v znižanju končnih cen, na leto prihranila okoli 700 evrov. Najranljivejšim se vsak evro prihranka pozna, gre pa tudi za pomembno sporočilo ljudem, je dodala. Z ukrepom bi bili po oceni NSi, s katero se je strinjalo tudi ministrstvo za finance, proračunski prihodki nižji za 100 milijonov evrov na leto.
SDS: Ogromno ljudi je na pragu revščine
Vlada predloga ni podpirala. Kot je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič, se uvedba nižjih stopenj DDV doslej v Sloveniji praviloma ni odrazila v sorazmerno nižjih drobnoprodajnih cenah za končne potrošnike. Vlada na podlagi dosedanjih izkušenj ocenjuje, da bi se znižanje stopnje v drobnoprodajnih cenah odrazilo ob hkrati regulaciji cen izdelkov, za katere bi veljala znižana stopnja.
Vlada je opozorila na negativen vpliv predloga na javne finance; DDV je najpomembnejši vir prihodkov državnega proračuna, ob tem pa se znaten del teh prihodkov namenja za financiranje osnovnih javnih storitev, namenjenih vsem prebivalcem Slovenije v okviru sofinanciranja zdravstvenih in socialnih storitev, je dodala Božič.
Predlog so poleg NSi podpirali v SDS. Franc Breznik (SDS) je dejal, da je v Sloveniji ogromno ljudi na pragu tveganja revščine in da varčujejo predvsem pri hrani. V predlaganem naboru izdelkov, ki da bi ga lahko v postopku DZ še prilagodili, ni ekskluzivnih živil, ampak osnovna, je dejal. Menil je, da bi lahko sredstva, potrebna za ukrep, privarčevali denimo z zmanjšanjem števila javnih uslužbencev, ki da jih je 20.000 preveč.
Ni zagotovila
Proti so bili v Svobodi in Levici. Andreja Živic (Svoboda) je dejala, da je znižanje DDV morda politično všečen ukrep, da pa gre za enega finančno najmanj učinkovitih in socialno najmanj ciljanih ukrepov. Država vlaga v sanacijo po poplavah, na rekordno raven zvišuje sredstva za znanost in šolstvo, krepi dolgotrajno oskrbo, investira v železnice, ceste, energetiko in varnostni sektor, je nanizala in ocenila, da bi izpad pomenil preveliko luknjo. Aleš Lipičnik (Svoboda) je med drugim opozoril, da bi imelo v razmerah, ko je razlika med lastno ceno izdelka in njegovo končno ceno v trgovini ogromna, predlagano znižanje stopnje DDV zanemarljiv učinek.
Milan Jakopovič (Levica) se je vprašal, ali je predlagani ukrep namenjen trgovcem ali potrošnikom, in poudaril, da ni zagotovila, da bi se znižanje DDV odrazilo v končnih cenah živil in v kakšni višini. V drugih državah je bil učinek na končne cene zelo različen in odvisen od posamezne vrste izdelka, je dodal. »Ne glede na dober namen pa prednosti ne odtehtajo vseh slabosti,« je ocenil.
V SD so se pri glasovanju vzdržali. Mojca Šetinc Pašek (SD) je dejala, da so predlog tako kot predlagatelji razumeli kot sporočilo ljudem, da je politika pripravljena pomagati pri podražitvah. Imeli so pomisleke, saj bi ukrep pomenil 100-milijonski izpada proračunskih sredstev, dejanski učinek na pocenitve pa da bi bil razmeroma majhen.
