Iskanje informacij o zdravju na spletu lahko mimogrede pripelje do resnih zmot. Nekatere prebivalce je tudi v Sloveniji prestrašilo po nepotrebnem, drugim so klepetalni roboti servirali zavajajoče napotke o preiskavah, ki bi bile potrebne.
Pediatri so se v zadnjem času srečali s posebej nenavadnim pojavom. Pogovarjali so se z najstniki, ki so menili, da njihove težave kažejo na raka. V pogovoru se v takih primerih večkrat izkaže, da so odgovore ob svojih skrbeh in težavah sprva iskali pri klepetalnih robotih, nam je povedal pediater Denis Baš.
Na zanašanje na umetno inteligenco včasih naletijo tudi pri starših, ki pričakujejo napotitev otroka na preiskave. »Tako je mogoče sklepati iz navedb, s katerimi poskušajo utemeljiti takšne zahteve,« opaža Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva.
Informacije pediatrov na enem mestu
Starši, ki so v stiski, lahko na spletu dobijo izkrivljene informacije, opaža tudi predstojnik klinike za pediatrijo UKC Maribor dr. Jernej Dolinšek. V pomoč je lahko dostop do verodostojnih podatkov na enem mestu, so ocenili pediatri. Pripravili so vsebine za spletno stran z enotnimi priporočili, ki bodo prosto dostopna vsem uporabnikom. Informacije o možnostih ob bolezenskih znakih otrok in mladostnikov so brezplačno dostopne na spletni strani Združenja za pediatrijo.
Platforma je nastala s povezovanjem vseh ravni pediatrične dejavnosti in vseh ključnih strokovnih institucij za pediatrijo, so poudarili v Slovenskem zdravniškem društvu. Avtorji so vsebine pripravljali pro bono, razen staršem pa so namenjene tudi zdravstvenim in strokovnim delavcem ter izobraževalnim ustanovam. Možnosti, da bi se prebivalci pri iskanju informacij zanašali na nepreverjene vire in nepotrebne spletne storitve, ki so včasih plačjive, bo manj, pričakujejo v zdravniških vrstah. Pri pripravi priporočil so si prizadevali, da so jasna in razumljiva, je izpostavil dr. Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, podpredsednica združenja za primarno pediatrijo Vanja Kogoj Jug pa je izpostavila skrb za uporabnost novega pripomočka. Predsednik združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Peter Najdenov je opozoril, da tudi tovrstne preverjene spletne informacije ne nadomeščajo pregleda pri zdravniku oziroma posveta z njim.
Po nepotrebnem na urgenco
V Sloveniji je konec lanskega leta že odmeval izstopajoč primer zanašanja na umetno inteligenco. Diplomirani zdravstvenik Nedeljko Grgić je takrat opisal izkušnjo s prestrašenim pacientom z izpuščaji. Klepetalni robot je gospodu pred tem odgovoril, da gre najverjetneje za gobavost, in mu svetoval obisk urgentne ambulante.
Tovrstni dogodki niso slovenska posebnost. Britanski BBC je nedavno poročal o ženski, ki je ob opisovanju simptomov po padcu dobila odgovor o hudi poškodbi organa. Klepetalni robot jo je, podobno kot omenjenega bolnika iz Slovenije, usmeril naravnost na urgenco. Tam se je izkazalo, da je nujno pomoč iskala po nepotrebnem in da odgovor, ki ga je dobila na spletu, še zdaleč ni bil utemeljen.
Pri tem so na BBC izpostavili raziskavo kalifornijskega Inštituta za biomedicinske inovacije Lundquist, ki je jasno pokazala na možnost napačnih informacij pri klepetih o zdravstvenih temah. Vprašanja, tudi na primer o raku, so bila namenoma izzivalna, je poročal BBC, za »problematično« pa so raziskovalci ocenili več kot polovico pridobljenih odgovorov klepetalnih robotov.