»V nasprotju z nekaterimi drugimi politikami ta vlada sprejema objektivno odgovornost. V tej politiki ne prelagamo odgovornosti na nekoga drugega ali se obračamo stran, ampak preprosto sprejmemo objektivno odgovornost,« je 17. novembra kmetijska ministrica Mateja Čalušić odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi z odstopom prve dame Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Vida Znoj ji je odstop res ponudila, ministrica ga je res sprejela, toda vest o prevzemu te objektivne odgovornosti se je očitno izgubila nekje na 2600 metrov dolgi poti med Dunajsko 22, kjer domuje MKGP, in Gregorčičevo 25, kjer je sedež vlade, saj odstopljene direktorice še niso razrešili.
Še vedno se hecajo
Strokovnjak za upravno pravo dr. Rajko Pirnat je že pred mesecem dni za Dnevnik ocenil, da je to, da vlada direktorice še ni razrešila, absurd. »Dopuščam, da ne najdejo kandidata za vršilca dolžnosti direktorja, toda takole se ne smejo hecati,« je še dejal, zato smo ga po preteku dveh mesecev od odstopa Vide Znoj, ki je še vedno generalna direktorica UVHVVR, znova povprašali za mnenje. Pojasnil je, da tudi novi zakon o javnih uslužbencih v 92. členu nima bistveno drugačnih določb od prejšnjega glede prenehanja položaja uradnika, kar je direktor organa v sestavi ministrstva.
»Če uradnik zahteva razrešitev s položaja (to je odločitev, ki se pogovorno imenuje odstop), mora vlada na podlagi tega izdati odločbo o razrešitvi, za katero sicer res ni predpisan noben rok, vendar se razume, da mora to storiti nemudoma, ko je to mogoče. Naslednji dan po razrešitvi mora vlada objaviti javni natečaj za novo imenovanje in imenovati vršilca dolžnosti za najmanj šest mesecev. Očitno je, da kljub drugačnim izjavam ministrice vlada ne ravna v skladu z zakonom, kar zame kot pravnika ni sprejemljivo in ni zakonito. Ponovno poudarjam, da vlada ni povsem prosta, kdaj po izjavi o odstopu bo izdala odločbo o razrešitvi. To mora storiti takoj, ko je mogoče, v bistvu najkasneje na naslednji seji,« je za Dnevnik dejal dr. Rajko Pirnat. Dodajmo, da je imela vlada od 7. novembra devet rednih in 25 dopisnih sej.
Ministrica ni sposobna najti novega vodstva?
Položaj vršilca dolžnosti generalnega direktorja UVHVVR je zanimal nekdanjega dekana veterinarske fakultete dr. Andreja Kirbiša. Po naših informacijah naj bi mu ministrica Mateja Čalušić dejala, da želi, da bi bila njegova namestnica odstopljena Vida Znoj.
Zgodovina se ponavlja, bi lahko rekli. Golobova vlada je namreč 31. maja 2023 predčasno razrešila tedanjega generalnega direktorja UVHVVR Matjaža Gučka, ko je poltretji mesec kasneje za vršilko dolžnosti direktorice imenovala Vido Znoj, pa je Guček postal njen namestnik in je to še vedno. Nekoliko nenavadno je, da tako pomembno institucijo vodita bivši direktor, ki ga je ta vlada zamenjala, in direktorica, ki je morala odstopiti. In če ministrica ni sposobna ali voljna najti ustreznega vodstva UVHVVR, bi se morala posloviti tudi sama.
Vleče se tudi inšpekcijski postopek IP
Pozanimali smo se, kako daleč je inšpekcijski postopek, ki ga zaradi težjega kibernetskega incidenta proti UVHVVR vodijo pri informacijski pooblaščenki (IP) dr. Jeleni Virant Burnik. Ta nam je pojasnila, da se inšpekcijski postopek med drugim osredotoča na odpravljanje nepravilnosti pri UVHVVR v zvezi z zagotavljanjem varnosti podatkov, ki jih uprava obdeluje v svojih zbirkah. O odgovornosti za morebitne ugotovljene kršitve bo IP presojal v okviru prekrškovnega postopka.
O tej problematiki so 24. novembra razpravljali člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na tej seji je informacijska pooblaščenka povedala, da to zadevo obravnavajo »absolutno z najvišjo prioriteto«, zato bo inšpekcijski postopek končan v zelo kratkem času. A še vedno ni. »Inšpekcijski postopek je v zaključnih fazah, prekrškovni postopek pa še ni bil uveden,« je včeraj za Dnevnik pojasnila dr. Jelena Virant Burnik.
Erjavec: Nimamo ljudi, usposobljenih za vodenje
To, da je UVHVVR nepooblaščenim omogočila dostop do občutljivih osebnih podatkov skoraj 900.000 fizičnih oseb, je po mnenju dr. Emila Erjavca, profesorja agrarne ekonomike na biotehniški fakulteti in člana upravnega odbora Univerze v Ljubljani, jasno sporočilo, da nekaterih strokovnih stvari v državni upravi nimamo urejenih in da temu ne posvečamo dovolj pozornosti.
»Ta kibernetski incident me ni presenetil. Če ne bi na Univerzi v Ljubljani v zadnjih petih letih vlagali v posodobitev informacijskih sistemov, bi se lahko kaj takega primerilo tudi nam. Hekerji bi lahko prišli do podatkov vseh študentov, profesorjev in zaposlenih,« je poudaril Erjavec. Generalna direktorica uprave Vida Znoj se je ob tem izgovorila, da je aplikacija, ki je omogočila dostop do občutljivih podatkov skoraj 900.000 ljudi, nastala pred petnajstimi leti. Je normalno, da je toliko časa niso posodabljali? »Saj to je problem. V Sloveniji nismo poskrbeli za državne uslužbence, niti finančno niti z usposabljanji, predvsem pa ne z vodenjem. Po segmentih imamo odlične državne uradnike, nimamo pa ljudi, ki bi bili sposobni koordinirati sisteme in ki bi bili usposobljeni za vodenje. Zelo smo dobri pri izvajanju nalog, ki nam jih nekdo naloži, ko moramo sami vzpostavljati sisteme, pa smo izgubljeni tako kot uprava za varno hrano v tem primeru. Slovenija na vseh področjih potrebuje resna vlaganja v resen status državnih uradnikov,« meni Erjavec.