Skupina je premierja Roberta Goloba, predsednico republike Natašo Pirc Musar in zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozvala, naj storijo, kar je »moralno-etično prav«. »Izraelu je potrebno reči, da naj končno preneha z dosedanjo politiko do Palestincev in prične izvajati predmetne resolucije Združenih narodov, sicer bodo sledile sankcije! Šele to bo korak v pravo smer,« so zapisali avtorji pisma Aurelio Juri, Uroš Lipušček, Spomenka Hribar, Danijel Rebolj, Polona Jamnik in Franco Juri.

Kot so poudarili podpisniki, je sicer pohvalno, da je Slovenija med tistimi članicami EU, ki so obe strani v izraelsko-palestinskem konfliktu pozvale k premirju zaradi varne in bolj konsistentne dostave humanitarne pomoči ljudem na območju Gaze, ki jo že tedne oblega izraelska vojska. Vendar pa so ob tem poudarili, da to ni dovolj.

Izrael mora pravico do samoobrambe izvajati v skladu z mednarodnim pravom

Po njihovih besedah je obsodba napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra samoumevna. Med drugim zato, ker so njegovi akterji vedeli, da bo ta sprožil protinapad Izraela, ki bo ogrozil in terjal mnoga nedolžna življenja Palestincev. »Samoumevna sta tudi poziv k izpustitvi zajetih talcev in priznanje pravice Izraelu do samoobrambe,« so zapisali.

Vendar pa so ob tem izpostavili, da mora Izrael pravico do samoobrambe izvajati v skladu z mednarodnim in humanitarnim pravom. Kot so poudarili, je bilo napad Hamasa »mogoče pričakovati glede na nadaljevanje in zaostrovanje okupatorske, kolonizatorske, segregacijske in genocidne politike Izraela do Palestincev«.

»Vse bolj očitno je, da nimamo jasno izoblikovanega stališča niti do izraelskih vojnih zločinov v primeru Gaze, kar je zlasti ob dejstvu, da bomo v kratkem postali članica Varnostnega sveta ZN, hudo narobe,« so opozorili podpisniki in obsodili izraelske vsakodnevne napade na Gazo, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo že več kot 7000 ljudi, vključno s številnimi otroki. Po njihovi oceni ti napadi že močno presegajo pravico Izraela do samoobrambe.

Pismo je podpisalo 60 ljudi, med drugim direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori, antropologinji Svetlana Slapšak in Vesna Godina, ekonomista Jože P. Damijan in Bogomir Kovač, sociologa Rastko Močnik in Rudi Rizman ter filozof Rado Riha.