Ministrstvo za notranje zadeve in policija sta kljub prvotnim pomislekom minuli teden dokončno podpisala pogodbo z razvpitim podjetjem Minis, ki bo odstranilo 143 kilometrov ograje na meji s Hrvaško. Pred tem je minister Boštjan Poklukar odredil revizijo postopka; nekaj ugotovitev revizorjev smo mediji že objavili. Dnevnik pa je od MNZ pridobil celotno revizijsko poročilo, iz katerega izhaja še cela vrsta novih opozoril o nepravilnostih in spornih vidikih razpisa. Služba za notranjo revizijo je sicer zapisala, da sami Minisovi ponudbi, ki je vredna sedem milijonov evrov, nima česa očitati. Vrsta očitkov leti na posamezne službe ministrstva, ki so pripravljale dokumentacijo za podiranje ograje.
»Največja tveganja smo (…) zaznali glede spoštovanja načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti,« je zapisano v obsežnem in podrobnem poročilu. »Kljub temu da na vsebino objave obvestila o naročilu in razpisno dokumentacijo ni bil vložen zahtevek za revizijo, ocenjujemo, da obstajajo pomembna tveganja v povezavi s tem, ali so bile v dokumentaciji vsebovane ustrezne informacije za pripravo ponudbe,« so zapisali revizorji.
Kot smo že poročali, iz razpisne dokumentacije zainteresirana podjetja niso mogla razbrati, kje na skoraj 700 kilometrih meje s Hrvaško poteka 143 kilometrov ograje
Preskope informacije
Ograja na meji s Hrvaško je v odsekih razpršena po vsej dolžini meje, notranje ministrstvo pa decembra lani, ko je potekal razpis, trase ni razkrilo, češ da gre za državno skrivnost. Seznam parcel je bil v celoti – na zahtevo Dnevnika – objavljen šele februarja, torej po vstopu Hrvaške v schengen, ko je prikrivanje »državne skrivnosti« postalo povsem absurdno.
Služba za notranjo revizijo je sicer ocenila, da Minis, ki je ograjo pred tem več let postavljal in je bil torej seznanjen z njenim potekom, ni imel nesorazmerne prednosti pred konkurenti. Minis je namreč postavil 44 odstotkov dolžine ograje, preostanek pa sta si razdelili podjetji Maxi Bau in Legi SGS Beograd. »Ne glede na vse ocenjujemo, da bi lahko bile informacije v razpisni dokumentaciji mnogo bolj podrobne,« so zapisali revizorji. Opozorili so, da je del naročila tudi ponovno postavljanje ograje na drugih lokacijah, o čemer pa ponudniki niso izvedeli skoraj ničesar. »Ob takih informacijah je verjetno zelo težko izračunati svojo stroškovno ceno ter ponuditi konkurenčno ponudbo,« je zapisano v poročilu.
Revizorji so pripravljalcem razpisa očitali še več drugih zadev. Po njihovem mnenju bi lahko z razpisom lani bolj pohiteli, podiranje ograje pa bi morali razdeliti na več sklopov in naročila oddati več podjetjem. Tako bi bilo podiranje hitrejše, saj bi dela potekala na več odsekih hkrati. Iz odgovorov pristojnih služb, ki so vključeni v poročilo, je sicer razvidno, da se z drobljenjem naročila ni strinjala policija. Ta hoče namreč ohraniti nadzor nad postopnim odstranjevanjem ograje – glede na svoje sprotne ocene »migrantskih tokov« in varnostne situacije. To se ujema z našimi siceršnjimi informacijami, da v policijskih vrstah s podiranjem ograje niti niso preveč zadovoljni.
Arogantni do revizorjev
Revizijska služba je ugotovila, da je dolgotrajno odstranjevanje, ki naj bi po načrtih trajalo kar štiri leta (približno 150 metrov na dan), sporno iz dveh razlogov: s tem ne bo izpolnjena koalicijska zaveza, da bodo »neučinkovite in nehumane« ovire z meje odstranjene do konca leta 2022, štiriletno vztrajanje pri ovirah pa bo na notranji schengenski meji povzročilo težave v zunanji politiki. »Ocenjujemo, da bi morale strokovne službe MNZ preveriti pri naših partnerjih na ravni EU, do kdaj tudi oni pričakujejo oziroma ocenjujejo, da je smotrno, da se ZTO (začasne tehnične ovire, op. p.) na notranji schengenski meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško odpravijo, da ne bo Republika Slovenija zaradi predolgega odstranjevanja ZTO deležna kakršnih koli ukrepov,« so opozorili revizorji. Evropska komisija in sodni sistem v EU namreč prepovedujeta dolgotrajno postavljanje ograj in nadzor na mejah znotraj schengna. »Ocenjujemo, da obstaja tveganje, da dokler bodo postavljene naše ZTO na meji z Republiko Hrvaško, bo zaradi tega lahko okrnjen ali zmanjšan uspeh prizadevanja Republike Slovenije, da se odpravijo druge oblike nadzora na notranji schengenski meji, na primer na severu Republike Slovenije,« so zapisali revizorji.
Nenazadnje iz poročila izstopa ogorčenje revizijske službe, ki jo vodi državni notranji revizor Zlatko Grubar, nad odnosom sodelavcev do njihovega dela. »Iz odgovorov sekretariata UJNN (Urada za javna naročila in nabavo, op. p.) in DL (direktorata za logistiko, op. p.) na osnutek revizijskega poročila je razvidna relativno visoka stopnja odpora proti večini pomislekov revizije. Po naši oceni je razviden tudi aroganten in mestoma neprofesionalen odnos do revizije ter resno pomanjkanje zmožnosti samorefleksije, ki bi nedvomno omogočala izboljševanje dela teh služb, kar je po naši oceni zaskrbljujoče za prihodnje poslovanje,« je zapisano med zaključnimi ugotovitvami.
