Podeljevanje medalj veteranom vojne za Slovenijo še ni končano, uradno obdobje podelitve pa se je že izteklo. Po sklepu vlade Janeza Janše je bila izročitev spominskih medalj ob 30. obletnici vojne predvidena do zadnjega dne lanskega decembra, vlada Roberta Goloba pa tega obdobja ni podaljšala, tako kot je to dvakrat storila Janševa vlada.
Janševo podaljševanje je imelo politični kontekst: kot smo poročali oktobra lani, so se dogajale dvoumne odločitve pri naročanju medalj in netransparentno ravnanje z veteranskimi seznami. Janša je obenem skušal podelitve, ki bi morale potekati že leta 2021, pomakniti v obdobje pred aprilskimi volitvami 2022, verjetno z namenom, da bi bili odlikovanci in volilci bolj naklonjeni vladajoči politični opciji. Obenem je pomenljivo, da je po daljšem obdobju negotovosti posel z odlikovanji namesto prvotno predlaganega dobilo podjetje, ki je – neformalno – povezano z Janševim bratom Rajkom Janšo.
Janši na koncu manever ni uspel, sledila je tranzicija v vladnih pisarnah, posledično pa je bilo lani jeseni več kot 70.000 od 80.000 naročenih medalj še v skladiščih. Zdaj teče že drugo leto po okrogli obletnici vojne, velik del medalj pa je še vedno v predalih.
Nagle podelitve
Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo treba obdobje odlikovanja veteranov uradno podaljšati. Vlada Roberta Goloba na Dnevnikovo vprašanje v zvezi s tem zaenkrat ni odgovorila. Predsednik veteranskega združenja Sever Tomaž Čas pa meni, da je za vse skupaj – v simbolnem smislu – že prepozno. »Vladi ni treba sprejemati nobenih dodatnih sklepov, saj je tako in tako prejšnja vlada vse skupaj zavlekla in se sedaj rešuje, kar se da,« je razočaran. Medalje skušajo čim hitreje podeliti veteranska društva oziroma združenja. »Mi smo sprejeli 5700 medalj, okoli pet tisoč nam jih je uspelo podeliti članom. Seveda ob naših svečanih podelitvah niso bili vedno vsi prisotni, večinoma zaradi opravičljivih razlogov. Tem bomo medalje podelili letos, ko bodo imela naša društva letne skupščine oziroma občne zbore, torej do konca marca,« je Čas opisal iznajdljivost veteranskih društev, ki presega administrativne okvirje.
Koliko medalj je bilo v naglici vendarle podeljenih med oktobrom in decembrom lani na državni ravni, zaenkrat ni znano. Vprašanje smo naslovili na ministrstvo za obrambo oziroma kabinet predsednika vlade, a odgovori še niso prispeli.
Tomaž Čas pa ob tem dodaja, da se združenje Sever v zadnjem času pogosto sooča s klici še neodlikovanih vojnih veteranov iz policijskih vrst, ki niso člani društev združenja Sever. »Tem nismo mogli podeljevati medalj, ker nimamo njihovih podatkov, pristojni (državni organi, op. p.) pa nam podatkov niso hoteli dati,« je povedal Čas. Kot smo poročali, se je s podatki dodatno zapletlo lani poleti, ko sta uprava za vojaško dediščino in ministrstvo za obrambo pod novim vodstvom ugotovila, da za prečiščevanje evidenc veteranov – kar je počela Janševa administracija, da medalje ne bi šle v »napačne« roke – ni ustrezne zakonske podlage. Naknadno so se predstavniki veteranskih združenj z novim vodstvom obrambnega ministrstva dogovorili, da bo »neuvrščenim« veteranom medalje z zamudo podelilo obrambno ministrstvo. A kot kaže, se to še ni zgodilo.
Napaka na napako
Ministrstvu za obrambo in vladi pa se je »zgodila« še ena zamuda, povezana s priznavanjem zaslug za uspehe v osamosvojitveni vojni. Septembra lani je vlada na pobudo Dušana Divjaka, nekdanjega predsednika ene od krajevnih skupnosti na Dolenjskem, sprejela sklep, da je treba priznanje izreči tudi doslej prezrtim zaslužnim za odpor proti JLA, denimo krajevnim skupnostim. Teh namreč zakon o vojnih veteranih sploh ni zajel. Priznanje bi bilo treba izreči »vsem posameznikom in organizacijam, ki so na svoj način prispevali k osamosvojitvenim aktivnostim, vendar ne izpolnjujejo kriterija za pridobitev statusa vojnega veterana«, je odločila vlada.
Sklep naj bi bil septembra poslan v izvršbo ministrstvu za obrambo. A se je 17. januarja letos ob branju dokumentacije, ki jo je (šele) tedaj prejel Dušan Divjak, izkazalo, da je zadeva obvisela v zraku: ministrstvo za obrambo sklepa še ni uresničilo, v premierjevem kabinetu pa se sprašujejo, ali je ministrstvo sploh kaj ukrenilo v tej smeri. Pojasnil obeh organov v zvezi s tem še nismo prejeli. Iz pisarne varuha človekovih pravic Petra Svetine, ki je bil vključen v proces pobude, pa so nam sporočili, da je tudi dokumentacija, namenjena njim, štiri mesece ležala v predalu na vladi. Prejeli so jo prav tako 17. januarja. Vlada je varuhu ob tem zatrdila, da je prišlo do »napake pri odpremi«.