Glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka približno 200 milijonov evrov, je finančno situacijo v zdravstvenem resorju povzel minister Tadej Ostrc. To ni politična ocena, ampak dejansko stanje ob prevzemu resorja, je zatrdil Ostrc, ki je s podpisom primopredajnega zapisnika odlašal vse od začetka junija.
Kje je zmanjkalo denarja?
Ministrstvo za zdravje po Ostrčevih besedah na primer nima dovolj denarja za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki bi ga moralo odmeriti zaradi zakona o izvrševanju proračuna za lansko leto. Manjka približno 100 milijonov evrov, pri čemer so del financiranja storitev, kot so transplantacije, izvzeli iz obveznosti zdravstvene blagajne in preložili na državni proračun, je o potezah vlade Roberta Goloba ugotavljal Ostrc.
Bolnišnice so imele v prvih petih mesecih letošnjega leta približno 22 milijonov evrov izgube, je še navajal, ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov pa bi lahko njihov skupni primanjkljaj do konca leta dosegel od 80 do 100 milijonov evrov. Finančnim injekcijam, s katerimi bi te izgube pokrili, se bodo poskušali izogniti, je že dal vedeti Ostrc. Od vodstev bolnišnic pričakuje pripravo sanacijskih načrtov in iskanje notranjih rezerv.
Zaradi zamud in neusklajenosti postopkov pri projektu nove infekcijske klinike ne bo mogoče v celoti počrpati načrtovanih evropskih sredstev, še ugotavljajo na ministrstvu. Namesto 55 milijonov evrov bo po trenutnih ocenah dosegljivih okoli 35 milijonov evrov.
Ostrc izpostavlja tudi rast sredstev za nevladne organizacije in društva, ki so se po njegovih navedbah v zadnjih letih v zdravstvenem resorju povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov na leto. Napovedal je preverjanje učinkovitosti, namenskosti in preglednost porabe teh sredstev. Spomnimo, koalicijska pogodba napoveduje financiranje nevladnih organizacij prek odstotka dohodnine, ki jo lahko prostovoljno namenijo davkoplačevalci. Pregled financiranja nevladnih organizacij je že napovedovala ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Mnogi izvajalci programov ter projektov so prejeli obvestilo ministrstva za kulturo, da jim do nadaljnjega ne bo več izplačevalo sredstev, določenih v pogodbah. Kako bodo ravnali v zdravstvenem resorju, še ni znano.
Prekinitev nadzorov
Ostrc je izpostavil še nesprejete podzakonske akte. Kot smo že poročali, je med posebej velikimi težavami prekinitev izrednih nadzorov v zdravstvu. Na neopravljanje tovrstnih nadzorov v obdobju, ko agencija za kakovost še ne deluje v polni meri, so letos opozorili pri varuhinji človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek. Pacienti in njihovi svojci ostajajo brez pomembnega sistemskega varovala, so pri varuhinji ponovno opozorili po Ostrčevi oceni razmer v zdravstvenem resorju. »Ne gre zgolj za vprašanje formalnega nadzora, temveč za mehanizem, ki bi moral omogočati pravočasno ugotavljanje, analizo in odpravo morebitnih napak, slabih praks, varnostnih incidentov ali organizacijskih pomanjkljivosti v zdravstveni obravnavi,« so poudarili. S težavo so seznanili tudi Ostrca, so sporočili, na odgovor še čakajo.
Tudi poenoteno merjenje obremenitev zaposlenih v zdravstvu še vedno ni urejeno. Urejanje merjenja obremenitev je po oceni Ostrca sicer potrebno, obstoječi predlog pravilnika o metodologiji pa še pregledujejo.
Usoda zakonodaje, sprejete v preteklem mandatu, še ni v celoti znana. Deloma jo odpravlja interventni zakon, ki so ga predlagali poslanci NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resnice, sprejet pa je tudi s podporo SDS. Med drugim so z njim črtali omejitve z razpolaganjem z dobičkom na račun javne službe za koncesionarje. Glede na nedavno odločitev ustavnega sodišča lani sprejeta ureditev, pri kateri je med drugim dovoljeno vlaganje dobičkov v razvoj dejavnosti, sicer ni v neskladju z ustavo. Spomnimo, da interventni zakon, med drugim zaradi uvedbe socialne kapice, prinaša tudi zmanjšanje prilivov v zdravstveno blagajno. Odločitev ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma o interventnem zakonu bo predvidoma znana v kratkem.