Dijaki s posebnimi potrebami in s posebnim statusom, med katere sodijo učenci s statusom športnika ali kulturnika, so se doslej lahko na želeno fakulteto vpisali z 90 odstotki minimuma zahtevanih točk. Zakon o visokem šolstvu, ki je bil sprejet konec julija, to ugodnost ukinja, s čimer so bili seznanjeni le redki maturanti.
Doslej je bila logika preprosta: če je imel kandidat status športnika, kulturnika, dolgotrajno bolezen, status starša ali posebne potrebe, je lahko ob omejitvi vpisa računal na to, da se bo prebil skozi sito z desetimi odstotki manj točk kot drugi. Z novim zakonom in novo razlago pravičnosti se ta varnostna mreža preprosto izgubi.
Po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je v tem študijskem letu 8,8 odstotka oziroma 1399 kandidatov v prvem prijavnem roku označilo, da želijo uveljavljati posebne potrebe oziroma pridobiti posebni status v izbirnem postopku.
Je »pravičnost« v resnici poštena?
Na ministrstvu odločitev utemeljujejo z argumentom enakosti. »Stališče ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije je, da je bila dosedanja ureditev nepravična, saj je pri izbirnih postopkih na visokošolske zavode omogočala ugodnejšo obravnavo kandidatk in kandidatov s posebnimi potrebami in posebnim statusom,« so zapisali in dodali, da sprememba temelji na dejstvu, da dijaki s posebnimi potrebami in posebnimi statusi že med šolanjem prejemajo ustrezne prilagoditve in podporo – podaljšan čas pisanja, prilagojene oblike preverjanja, dodatno podporo – ki jim omogočajo uspešen zaključek srednješolskega izobraževanja. »Dosedanji 10-odstotni bonus pri izpolnjevanju pogojev za vpis ob omejitvi vpisa bi zato pomenil neupravičeno prednost teh kandidatov v primerjavi z drugimi, ki takšnih ugodnosti nimajo,« so še sporočili z ministrstva.
Iz anonimnih zapisov staršev bodočih kandidatov pa izhaja nasprotovanje takšni ureditvi, in sicer predvsem zaradi po njihovem mnenju neprimerne časovnice. Pojasnili so, da so se morali dijaki o izbiri maturitetnih predmetov in njihovih nivojev odločati že konec preteklega šolskega leta, torej več mesecev pred uveljavitvijo sprememb, ki posegajo v pogoje za vpis v študijskem letu 2026/27. Zato nasprotujejo uvedbi tako pomembne spremembe brez prehodnega obdobja in komaj pol leta pred maturo. Ministrstvo na očitke odgovarja, da je bil zakon o visokem šolstvu usklajevan od 13. junija 2024 do sprejetja 15. julija 2025, pri čemer pa vsi vpleteni – svet za visoko šolstvo, Državni svet Republike Slovenije, sindikati, Rektorska konferenca RS, univerze in zasebni visokošolski zavodi, NAKVIS ter različne znanstvenoraziskovalne institucije in strokovne organizacije, ki so v času javne razprave podali svoje pripombe in stališča – nikoli niso izpostavili potrebe po drugačni ureditvi oziroma prehodni ureditvi.
Čeprav ministrstvo vztraja, da nova ureditev prinaša več enakosti, je med šolami, starši in številnimi strokovnjaki veliko dvomov, da je takšna »pravičnost« v resnici poštena. Zlasti zato, ker ukinitev bonusa najmočneje zadeva prav otroke s posebnimi potrebami, ki si svojih okoliščin niso izbrali in so tudi ob prilagoditvah pogosto v slabšem izhodiščnem položaju. Specialni pedagog dr. Marko Kalan sklicevanje ministrstva na neenako obravnavo označuje za nesmisel. »Težko bi našli dijaka, ki bi si prostovoljno izbral disleksijo. Gre za okoliščino, ki si je nihče ne želi in je ne more preprosto odložiti,« pravi in opozarja, da odločba o specifičnih učnih težavah še zdaleč ne pomeni, da je dijak izenačen z vrstniki.
Uvesti tako pomembno spremembo in nanjo opozoriti le pol leta pred maturo, brez prehodnega obdobja in brez jasnega obveščanja šol, po oceni mnogih pomeni, da breme sprememb nosijo tisti, ki ga najtežje prenesejo.
