Po osmih letih krepitve poslovanja in doseženem vrhu prihodkov in dobičkov v letu 2022 se je pozitivni trend v lesnopredelovalni industriji lani obrnil. Visoke cene energentov in inflacija so sicer vplivale na celotno slovensko industrijsko proizvodnjo, ki se je na medletni ravni lani znižala za 5,3 odstotka. Za nekoliko več, za sedem odstotkov oziroma za 155 milijonov evrov, na 2,07 milijarde, pa je znižal celotni promet podjetij in samostojnih podjetnikov v lesnopredelovalni industriji.

Po pojasnilih direktorja Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igorja Milavca se inflacija v zadnjem času znižuje, vendar zastoji pri gradnji z lesom v Avstriji in Nemčiji pa tudi v Sloveniji – zaradi velikih zastojev pri izdajanju gradbenih dovoljenj – še vedno močno vplivajo na celotno gozdno-lesno verigo. »Zaskrbljeni smo tudi zaradi podjetnim ljudem še vedno nenaklonjene družbene klime, ki poleg visoke obdavčitve dela in dolgih državnih postopkov pomembno prispeva k brisanju Slovenije z radarjev potencialnih investitorjev. To povzroča, da naša podjetja delajo v slabših poslovnih pogojih kot podjetja v državah, v katere investitorji vlagajo kapital. To potrjuje lanski padec konkurenčnosti za štiri mesta na lestvici švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD in nadaljnji padec za štiri mesta v letošnjem letu, s čimer je Slovenija padla na 46. mesto med 67 državami,« je pojasnil Milavec. Ob tem je poudaril, da se mora dojemanje konkurenčnosti kot temelja delovanja celotne družbe korenito spremeniti, saj se bodo težave sicer stopnjevale.

Spodbudni podatki o naložbah

Za leto 2023 je v lesnopredelovalni panogi bilance oddalo 1048 podjetij, kar je bilo dober odstotek več kot leta 2022. Konec lanskega leta so zaposlovala okoli 11.800 delavcev, kar je bilo okoli tri odstotke oziroma nekaj sto manj kot leto pred tem. Vključno s samostojnimi podjetniki je lesnopredelovalna industrija lani zaposlovala 13.340 delavcev. Dodana vrednost na zaposlenega se je v lesnopredelovalni panogi povečala za slab odstotek in je znašala dobrih 47.000 evrov, pri čemer se je pri obdelavi in predelavi lesa znižala za 3,5 odstotka, na okoli 50.000 evrov, pri proizvodnji pohištva pa se je povečala za skoraj 12 odstotkov in je znašala približno 41.200 evrov. V celotnem gospodarstvu se je dodana vrednost na zaposlenega lani povečala za skoraj deset odstotkov, na 61.000 evrov.

Od kumulativnih prihodkov v višini 2,07 milijarde evrov v lesnopredelovalni industriji so jih podjetja lani ustvarila 1,83 milijarde evrov, kar je bilo sedem odstotkov manj kot leta 2022, preostalo pa samostojni podjetniki. Medtem ko so se prihodki od prodaje na domačem trgu znižali za pet odstotkov, so na tujih trgih upadli za deset odstotkov. Kumulativni čisti dobiček lesnopredelovalnih podjetij se je lani znižal za več kot 26 odstotkov in je znašal slabih 80 milijonov evrov.

Po pojasnilih Milavca pa so spodbudni podatki o naložbah lesnopredelovalnih podjetij. Te so sicer stagnirale, a so v primerjavi z ostalo industrijo, ki investira od šest do sedem odstotkov vrednosti ustvarjenih prihodkov od prodaje, še naprej nadpovprečne in so znašale od sedem do osem odstotkov vrednosti doseženih prihodkov, k čemur pripomorejo razpisi za subvencije direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu, je dodal Milavec.

Po osmih letih krepitve poslovanja in doseženem vrhu prihodkov in dobičkov v letu 2022 se je pozitivni trend v lesnopredelovalni industriji lani obrnil.

Največ je investiral Stilles

Eno od največjih naložb v lesnopredelovalni industriji je v zadnjem času realiziralo podjetje Stilles, ki je poznano kot proizvajalec visokokakovostnega pohištva. V novo proizvodno linijo za izdelavo križno lepljenih in modularnih plošč so v Stillesu investirali osem milijonov evrov, pri čemer so od države prejeli subvencijo v višini milijona evrov. Stillesu so se lani prihodki od prodaje znižali za deset odstotkov, na 28,4 milijona evrov, pri čemer so jih 94 odstotkov ustvarili na tujih trgih. Ob tem se je čisti dobiček znižal za 43 odstotkov, na okoli 321.000 evrov.

Med večja lesnopredelovalna podjetja se na slovenskem trgu uvršča nekaj proizvajalcev montažnih hiš. Podjetje Marles hiše je lani ustvarilo 24,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za skoraj četrtino manj kot leta 2022. Od leta 2007 so Marles hiše poslovale dobičkonosno, lani pa zaključile v rdečih številkah, pri čemer je izguba znašala okoli 220.000 evrov. Po drugi strani so se mariborskemu podjetju Lumar ID prihodki lani povečali za 12 odstotkov, na 29,5 milijona evrov, čisti dobiček pa za skoraj 40 odstotkov, na 2,67 milijona evrov. Kako je lani poslovalo podjetje Jelovica hiše, še ni znano. Leta 2022 je ustvarilo slabih 14 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 1,25 milijona evrov čistega dobička.

Med največja slovenska lesnopredelovalna podjetja sodi proizvajalec oken M Sora iz Žirov, katerega prihodki od prodaje so lani znašali 44,1 milijona evrov, kar je približno toliko kot predlani, medtem ko se je čisti dobiček znižal za tretjino, na 1,53 milijona evrov. Kako je poslovala M Sora na ravni skupine, še ni znano. V letu 2022 pa je ustvarila 54,5 milijona evrov konsolidiranih prihodkov. Eno od večjih podjetij z dolgoletno tradicijo v lesnopredelovalni industriji je ribniški Inles, ki izdeluje okna, vrata, panoramske stene, senčila. Inlesovi prihodki od prodaje so se lani znižali za pet odstotkov, na 25,2 milijona evrov, čisti dobiček pa za dve tretjini, na 295.000 evrov.

Eden največjih predelovalcev lesa v Sloveniji je Lesonit, ki je od leta 2000 v italijanski lasti, ukvarja pa se s proizvodnjo ivernih plošč. Po nerevidiranih podatkih so se prihodki od prodaje Lesonita lani znižali za petino in so znašali 63,8 milijona evrov, čisti dobiček pa za tretjino, na 4,6 milijona evrov. 

Naložbe v lesnopredelovalni industriji so sicer lani stagnirale, a so v primerjavi z ostalo industrijo, ki investira od šest do sedem odstotkov vrednosti ustvarjenih prihodkov od prodaje, še naprej nadpovprečne in so znašale od sedem do osem odstotkov vrednosti doseženih prihodkov, je pojasnil direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec.

Priporočamo