V uradnem listu so danes objavljeni predsednikovi ukazi o odpoklicu sedanjih veleposlanikov v Italiji, Egiptu, Združenih arabskih emiratih ter na Danskem in Slovaškem. Objavljeni so tudi ukazi o postavitvi novih veleposlanikov v Koebenhavnu, Kairu, Abu Dabiju, Bratislavi, v Bruslju in Seulu.
Iz Rima z 31. julijem odhaja Tomaž Kunstelj, ki je bil pristojen za Italijo, Malto, San Marino, Tunizijo ter organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP). Zamenjal naj bi ga dosedanji veleposlanik v Grčiji Matjaž Longar, vendar ta ukaz še ni bil objavljen.
Koebenhavn s 6. avgustom zapušča Edvin Skrt, ki je bil kot veleposlanik na Danskem pristojen tudi za Švedsko, Norveško, Islandijo, in Finsko. Zamenjal ga bo Mihael Zupančič, sicer vodja kabineta dosedanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja.
S 15. avgustom bo Kairo zapustila veleposlanica v Egiptu Mateja Prevolšek, ki je pristojna tudi za Katar, Oman, Savdsko Arabijo, Južno Afriko ter Jordanijo. Glede na ukaz Pahorja jo bo zamenjal dosedanji šef kadrovske službe na zunanjem ministrstvu Sašo Podlesnik.
Oto Pungartnik bo 30. junija zaključil mandat veleposlanika v Združenih arabskih emiratih, od koder diplomatsko pokriva še Bahrajn in Kuvajt in je tudi stalni predstavnik Slovenije pri Mednarodni agenciji za obnovljive vire energije (IRENA) s sedežem v Abu Dabiju. Njegov položaj naj bi prevzela Natalia Al Mansour.
Z 31. julijem se končuje mandat Gregorju Kozovincu, ki je veleposlanik na Slovaškem. Na to veleposlaniško mesto pa je predsednik republike imenoval sedanjega državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Stanislava Raščana.
V uradnem listu sta poleg tega objavljena tudi ukaza o postavitvi Jerneja Müllerja za veleposlanika v Južni Koreji in Barbaro Sušnik za veleposlanico v Belgiji.
Vlada je medtem na današnji dopisni seji predlagala, da se Matjaža Longarja z 31. julijem odpokliče z dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Grčiji ter na Cipru s sedežem v Atenah. Hkrati je določila predlog, da se Boženo Forštnarič Boroje prav tako z 31. julijem odpokliče z dolžnosti izredne in pooblaščene veleposlanice v Latviji s sedežem v Varšavi. Oba predloga je vlada posredovala predsedniku republike.
Do konca avgusta naj bi sicer na nove položaje odšlo okoli petnajst veleposlanikov, med njimi tudi več takih, ki naj bi bili po besedah najverjetnejšega prihodnjega predsednika slovenske vlade Goloba in njegove stranke politično preveč povezanih z dosedanjo vlado. Podobno menijo tudi v dosedanji opoziciji in so že med postopkom imenovanja bodočih veleposlanikov pozivali predsednika Pahorja, naj zaustavi določena imenovanja.
V Golobovem Gibanju Svoboda so prav tako pozvali predsednika, naj počaka z imenovanjem. Golob pa je tudi v ponedeljek v posebni oddaji Studio 9. maj v Slovenskem mladinskem gledališču povedal, da če Pahor teh pozivov ne bo upošteval, bodo potem sprožili postopke za njihov odpoklic in menjavo. »Pričakujemo njegovo razumevanje tega, da vlada ne more izvajati zunanje politike z veleposlaniki, ki bi se temu upirali,« je dejal Golob in dodal, da je to popolnoma legitimna poteza, ki jo lahko izvede katerakoli vlada.
Predsednik Pahor je sicer tovrstne pozive že februarja zavrnil. Odlog imenovanja kariernih veleposlanikov v okviru redne rotacije bi bil po njegovih ocenah neutemeljen in bi škodoval nemotenemu delu slovenske diplomacije in uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov države v mednarodni skupnosti.
