Ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR) so v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, na tokratnem ocenjevanju pod drobnogled vzeli 16 parkirnih hiš po državi, ki so blizu ali celo v samem središču mesta. Iz javno dostopnih rezultatov, ki so objavljeni tudi na spletni strani www.potrosnikovzoom.si, pa je jasno, da so razen redkih izjem parkirne hiše razmeroma dostopne, a pogosto neudobne zaradi preozkih parkirnih mest in ne ravno ugodnih cen.
Nejasne oziroma nevidne oznake
Iskanje primerne parkirne hiše se pogosto začne že z vprašanjem, kako sploh priti do nje. Oznake, ki usmerjajo voznike, so po Sloveniji izjemno različne – nekatere so zelo dobro vidne že z večjih razdalj, druge pa se pojavijo šele tik pred vhodom. Tako je denimo pri parkirnih hišah Komenskega in Šumi v Ljubljani, medtem ko so oznake za parkirno hišo Lent v Mariboru postavljene že na oddaljenih ulicah. Zmedo lahko povzroči tudi napačna ali nelogična označitev, kot pri parkirni hiši City v Mariboru, kjer je usmerjevalni znak postavljen tam, kjer bi voznik pričakoval oznako za parkirno hišo Maribox. Še večjo zmedo pa povzroča označba za ljubljansko Trdinovo, ki kaže proti vhodu tudi v nasprotno smer po enosmerni cesti.
Najslabše ocenjeno je bilo označevanje pri letos odprti parkirni hiši Ilirija, saj je manjši znak postavljen neposredno ob priključku z Bleiweisove ceste – prepozno, da bi voznik še pravočasno in varno zavil.
Zavajajoči prosti parkirni prostori
Pomemben element pri dostopu do parkirnih hiš je tudi prikaz števila prostih parkirnih mest. V Celju je bilo pri Glaziji na oznakah namesto številk zgolj nekaj črtic, kar je ustvarilo vtis, da parkirna hiša sploh ni v uporabi. Oznake so nato tik pred zadnjim krožiščem izginile, a se je kasneje izkazalo, da hiša povsem normalno deluje. Na ljubljanskem Kongresnem trgu je bilo pred vhodom označeno, da prostih mest ni, a je bilo parkiranje še vedno mogoče. V pomoč so bile v tem primeru svetlobne oznake nad posameznimi parkirnimi prostori – rdeče in zelene lučke, ki so voznike zanesljivo usmerjale. Podobno rešitev imajo tudi parkirne hiše Belveder, Ilirija, Šumi, Trdinova in Trg republike. Vendar pa je za uporabniško izkušnjo ključno, da so prikazane informacije ne le prisotne, temveč tudi pravilne.
Dovoz in izvoz iz parkirnih hiš sta pogosto mogoča le iz določene smeri, kar lahko vozniku povzroči precej preglavic. Parkirna hiša Trdinova omogoča uvoz zgolj iz enosmernih ulic Miklošičeva in Trdinova, podobno je pri Zelenem parku v Kopru ter hišah Center in Lent v Mariboru. Parkirna hiša Ilirija sicer omogoča dovoz samo z ene smeri Bleiweisove ceste, a obstajajo posredne poti iz Centra, Bežigrada in Šiške. Težava pa nastane pri izvozu, saj vodi zgolj proti jugu. Najbolj priročne so tiste parkirne hiše, ki omogočajo izvoz v več smeri, po možnosti prek semaforiziranega križišča ali krožišča. Posebno pozornost je treba nameniti parkirni hiši City v Mariboru, kjer sta uvoz in izvoz na različnih mestih. Uporabnik mora zato paziti, da za izvoz uporabi pravo pot ali pa se sprijazni, da se bo znašel v drugi ulici kot ob vstopu.
Strme klančine in tesne dovozne poti
Zasnova poti znotraj parkirnih hiš je pogosto precej ozka in neprijazna, zlasti v hišah Zeleni park in Fornače, kjer so klančine zelo strme in dovozne poti tesne. V parkirni hiši Kozolec zna biti izvoz do avtomata zapleten, če se voznik pripelje iz spodnjih etaž. V Kapitlju mora biti voznik posebej pozoren na robnike, Trdinova pa zahteva dodatno previdnost v primeru večjega vozila. Med pozitivne izjeme sodi mariborska parkirna hiša Center, ki ima dvosmerno in robnikov prosto klančino. Dober vtis je pustila tudi Ilirija s svojo preprosto zasnovo v eni etaži. Na Trgu republike je sicer klančina dovolj široka, a sistem enosmernih poti pomeni, da mora voznik, če izbere napačno vrsto, narediti cel krog, da se vrne do ustreznega mesta. Pohvalno pa je, da je število parkirnih mest pred vsako vrsto tam označeno z velikimi številkami.
Velik problem predstavljajo tudi (pre)ozka parkirna mesta. Pogosto so prekratka, omejena s stebri ali nasproti parkiranimi vozili, kar vodi do zasedbe dveh prostorov z enim vozilom. Pod Trgom republike in v parkirni hiši City je to precej pogost pojav. Standardna širina parkirnega prostora bi morala biti vsaj 230 centimetrov, v primeru prisotnosti ovir pa celo več. Tega pogoja ne dosegajo parkirne hiše City (217 cm), Fornače (228 cm), Glazija (227 cm), Kapitelj (222 cm) in Komenskega (na meji, 230 cm). Še ožja so parkirna mesta ob stebrih v hišah Glazija (229 cm), Kapitelj (217 cm), Kozolec in Lent (236 cm), Šumi in Trdinova (oba 234 cm). Najširše parkirne prostore ponujata Ilirija (do 260 cm) in Kongresni trg (do 263 cm), vendar pa je pri slednjem zaradi štrlečih vozil pogosto težko manevrirati.
Pogosto nevarne poti za pešce
Pešci se v večini parkirnih hiš znajdejo v neprijaznem okolju. Urejenih pešpoti skorajda ni, označena območja za hojo so redkost, najizraziteje prisotna le v Glaziji, kjer so vidni tudi prehodi za pešce. Sicer pa morajo pešci pogosto hoditi ob dovoznih poteh ali za parkiranimi vozili, kar ni varno. Izhodi iz parkirnih hiš so večinoma dobro označeni, a dostop do dvigal ni vedno samoumeven, saj niso na voljo pri vseh izhodih. Parkirna hiša Trg republike nima lastnega dvigala, kar pomeni, da morajo obiskovalci v delovnem času uporabljati dvigala bližnjega trgovskega centra – rešitev, ki ni primerna za ljudi z omejeno mobilnostjo.
Etaže v parkirnih hišah so pogosto označene z barvami, kar olajša orientacijo. Včasih so označene tudi številke vrst ali posameznih mest. Dober primer tega je parkirna hiša City, kjer so številke jasno vidne. V Glaziji so na voljo listki z oznako etaže. Prisotnost stranišč je večinoma zadovoljiva, z izjemo Kapitlja in Trdinove, kjer uporabniki potrebujejo žeton.
Cenovna politika parkirnih hiš je različna, a v splošnem velja, da so cene visoke. Obračunski interval je v skoraj vseh primerih ena ura, kar pomeni, da uporabnik plača celotno uro tudi, če jo prekorači le za nekaj minut. Izjema je parkirna hiša Center v Mariboru, kjer so intervali odvisni od dolžine parkiranja. Cene se gibljejo od 1,50 do 2,90 evra za uro, najdražja je parkirna hiša Fornače pred Piranom, kjer triurno parkiranje stane 8,70 evra. Najugodnejša je hiša Belveder v Kopru, kjer je prva ura brezplačna, ob nedeljah pa tudi druga.
Možno plačilo z Easy Park in urbano
Plačilo je v večini parkirnih hiš mogoče z gotovino in karticami, redkeje pa le z enim načinom. Parkirna hiša Center sprejema izključno kartice, Zeleni park pa samo kovance. Uporaba mobilnih aplikacij, kot je Easy Park, je vse pogostejša, prisotna pa je v Belvederju, Cityju in Lentu. V Ljubljani se kot alternativna možnost uporablja tudi kartica urbana.
Parkirne hiše pogosto ponujajo tudi posebna parkirna mesta. Najbolj prepoznavna so tista za invalide, ki so praviloma širša in bolje označena. Vse obiskane parkirne hiše imajo takšna mesta. Manj prisotna pa so mesta z električnimi polnilnicami. V kar devetih hišah teh sploh ni. Največ jih je pod Trgom republike (33), sledijo parkirne hiše pod Kongresnim trgom (9), Ilirija (6) ter City, Kozolec in Šumi (po 4).
Kakovostna parkirna izkušnja je torej odvisna od številnih dejavnikov – od dobre signalizacije in enostavnega dovoza do širine parkirnih prostorov, varnosti za pešce in dostopnosti dodatnih storitev. Žal pa so razlike med posameznimi parkirnimi hišami precejšnje, zato izbira pravega objekta ni vedno preprosta.
