Zaradi velikega obsega predpisov in razpoložljive sodne prakse ne čudi, da je orodje ChatGPT, ki temelji na tehnologiji umetne inteligence, zanimivo tako za pravnike kot tudi za laike, ki iščejo odgovore na bolj ali manj zahtevna pravna vprašanja ali s pomočjo tega orodja sestavljajo enostavnejše pogodbe in podobno. Pri iskanju odgovorov s pomočjo ChatGPT pa vendarle velja biti pazljiv, saj uporabniki poročajo ne le o napačnih odgovorih, temveč tudi o potvarjanju virov.
Sofisticirani,
vendar nepravilni odgovori
Študentka magistrske stopnje na mariborski pravni fakulteti Iza Beširević je v reviji Pravna praksa objavila primer uporabe ChatGPT na področju delovnega prava, ki potrjuje, da pazljivost pri uporabi tega orodja ni odveč. »Sklenemo lahko, da ChatGPT podaja odgovore zelo sofisticirano, vendar pogosto povsem narobe ali delno pravilno,« je ugotovila študentka Beširević, ki je opazila, da se orodje izogiba navajanju pravne podlage ter ne ločuje med veljavnimi in neveljavnimi predpisi.
Slednje se je izkazalo pri vprašanju, ali delavcu, ki mu je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, pripada odpravnina. ChatGPT je podal povsem napačen odgovor, saj se je najverjetneje oprl na določbe starega zakona o delovnih razmerjih, ki od leta 2013 ne velja več.
Od petih vprašanj je ChatGPT v celoti pravilno odgovoril zgolj na eno, kljub temu da je šlo za dokaj osnovna vprašanja s področja delovnega prava. Zanimiv je bil tudi odgovor ob enem izmed vprašanj, ko je ChatGPT najprej podal eno mnenje, ko ga je Iza Beširević zaradi nejasnega odgovora zaprosila za bolj natančen odgovor, pa si je »premislil«. Na koncu je podal napačen odgovor.
ChatGPT je uporabil tudi napačno formulo za izračun odpravnine in jo posledično napačno izračunal. Do delavca iz namišljenega primera, ki bi mu pripadlo 600 evrov odpravnine, je bil bistveno bolj radodaren in odpravnino ocenil na kar 8100 evrov. Kot je zapisala študentka Beširević, program prav tako ni navedel pravilne pravne podlage, premalo natančen pa je bil že pri osnovi za izračun odpravnine. »Torej ChatGPT ni sposoben reševati osnovnih praktičnih pravnih nalog, kot je izračun odpravnine, niti ni sposoben podati pravilnega abstraktnega odgovora na vprašanje,« je zaključila Iza Beširević.
Zaplet v ZDA
Previdnost pri uporabi ChatGPT na področju prava zagotovo še posebej velja za laike brez pravnega znanja, ki bi želeli hitre odgovore ali pripravo pravnih dokumentov, so se pa z uporabo orodij umetne inteligence opekli tudi že pravni strokovnjaki. Pretekli mesec je v ZDA odmeval primer odvetniške pisarne in njenih dveh odvetnikov, ki so morali plačati po 5000 dolarjev kazni (še večja kazen je bil bržkone posmeh kolegov) zaradi vloge na sodišču, pri kateri so si pomagali z orodjem, ki temelji na umetni inteligenci. Odvetnik, ki je pripravil vlogo, se je v njej skliceval na neobstoječo sodno prakso, na več domnevnih primerov sodnih odločitev, ki pa jih ni bilo mogoče najti nikjer. Izkazalo se je, da si jih je ChatGPT enostavno izmislil. Odvetnik je kasneje pojasnil, da je v ChatGPT še posebej zastavil vprašanje, ali so navedeni primeri verodostojni, in dobil (lažen) pritrdilen odgovor.
Kljub vsem pomanjkljivostim je zanimanje za uporabo ChatGPT na področju prava precejšnje, o čemer priča tudi pestra ponudba izobraževanj, med katerimi so tudi posebej prilagojeni tečaji za odvetnike.
»Na Odvetniški zbornici Slovenije smo se že soočili in še vedno opravljamo razgovore ter predstavitve orodij ChatGPT. Gre za koristen pripomoček, ki ga je uporabiti zgolj kot takega, torej orodje, ki lahko opravi rutinsko delo, zato, da se imajo odvetniki več časa posvetiti tistemu, ki zahteva skrbno in poglobljeno intelektualno delo ter osebno noto,« o pomoči umetne inteligence pravi predsednik odvetniške zbornice Janez Starman.
