Delež ljudi, ki ocenjujejo, da so življenjske razmere v njihovem gospodinjstvu glede na lani enake, se, odkar vsak konec leta zastavljamo to anketno vprašanje, stalno giblje med 45 in 55 odstotki. Bolj »volatilni« pa so iz leta v leto deleži anketirancev, ki menijo, da so glede na lani živeli slabše oziroma boljše. Letošnji 44,3-odstotni delež tistih, ki menijo, da so letos živeli slabše, predstavlja visoko vrednost, ki je bila v zadnjih letih presežena le decembra 2022 (45,5 odstotka), najnižja pa je bila v letih 2017 in 2018 (19,7 odstotka). To sta bili tudi leti, ko so ljudje v razmeroma visokih odstotkih ocenjevali, da so bile življenjske razmere v njihovem gospodinjstvu boljše kot v predhodnem letu (33,7 oziroma 22,5 odstotka).
Pričakovano so najbolj kritični pri oceni življenjskih razmer (razmere so slabše) volilci SDS, saj to oceno deli 70 odstotkov volilcev te stranke, medtem ko volilci vladnih strank v deležih okoli dveh tretjin ocenjujejo, da so njihove življenjske razmere ostale enake.
V primerjavi z lanskim letom je drastično poskočil delež pesimistov, torej ljudi, ki pričakujejo, da bodo v njihovem gospodinjstvu v letu 2025 živeli slabše, kot so živeli letos: lani je bilo pesimistov 29,1 odstotka, letos pa je med anketiranjem kar 45,1 odstotka vprašanih ocenilo, da se bo kakovost življenja v njihovem gospodinjstvu v novem letu poslabšala, zelo verjetno pod vtisom neugodnih gospodarskih razmer v Evropi, še zlasti v Nemčiji. Manj kot lani je tudi ljudi, ki menijo, da bodo živeli približno enako (44,6 odstotka), in seveda tistih, ki napovedujejo, da bodo živeči boljše, kot so živeli letos (7 odstotkov).
Reforma plačnega sistema najpomembnejša odločitev
Podpis kolektivne pogodbe in dogovorov, ki na novo urejajo plače v javnem sektorju, je bil za večino anketirancev najpomembnejša odločitev, ki je bila sprejeta v tem letu – kot tako jo je med desetimi ponujenimi odločitvami, ki so bile sprejete letos, prepoznalo domala 20 odstotkov anketirancev. Rezultat tega dela ankete ni presenetljiv, saj je v javnem sektorju zaposlena okoli četrtina vseh delovno aktivnih oseb in jih podpis krovne kolektivne pogodbe neposredno zadeva. Zaradi podobnega razloga se je na drugem mestu med najpomembnejšimi sprejetimi odločitvami znašel nov sistem obračunavanja omrežnine pri elektriki (12,9 odstotka), saj spremembe prizadenejo slehernika. V deležih nad desetimi odstotki navedb so se znašli še izidi izvedenih posvetovalnih referendumov (11,4 odstotka), preklic posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta JEK 2 (11,4 odstotka) in zdravniška stavka (11,1 odstotka).
