Pirc Musar je med tri jezike uvrstila slovenskega, madžarskega in prekmurskega. Tudi prekmurščino štejemo za jezik, je dejala in dodala: »Bodimo ponosni na bogastvo naše kulture, ki na seznamu prevodov Svetega pisma nastopi kar dvakrat: prvič z Dalmatinovim prevodom celotnega Svetega pisma leta 1583, potem pa še s Küzmičevim prevodom Nove zaveze v prekmurščino manj kot 200 let kasneje.«

Predsednica je izpostavila tudi častno gostovanje Slovenije na nedavnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, na katerem je naša država po njenem mnenju dostojno in dostojanstveno predstavila svoje literarne ustvarjalce.

Ob tem je poudarila, da nas digitalna doba vodi v površno in razpršeno branje, zato je tik pred frankfurtskim sejmom nastal Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je to naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja.

Po njenih besedah je tudi Evropska unija začela razmišljati o vplivu tehnologij, razmislek pa je pomemben, je dejala, saj umetni inteligenci prepuščamo tudi odločanje."»Znanje namreč ne zagotavlja tudi etičnosti. Umetna inteligenca je toliko etična, kolikor so etični njeni razvijalci, kar je odvisno tudi od etičnih pravil, ki jim jih postavi družba. Znanje, na katerem temelji odločanje, pa je tako pri umetni inteligenci kot pri ljudeh odvisno od kakovosti virov, iz katerih se učijo,« je še dodala Pirc Musar.

Umetniški del slovesnosti sta oblikovala režiser Primož Ekart in scenarist Dušan Šarotar ter dramaturginja Ajda Rooss, v njem pa so med drugimi sodelovali Tjaša Železnik, Lina Akif, Vladimir Vlaškalić, Peter Pal, Drago Ivanuša, Žiga Golob, Ema Kobal, Niko Komac-Nikson, Lola Mlačnik, Laura Pal in Manca Trampuš. V koreografiji Rosane Hribar so nastopile Mateja Rebolj in študentke Akademije za ples. Ustvarjalci so posebno pozornost namenili 300-letnici rojstva Štefana Küzmiča, ki je Novo zavezo prevedel v prekmurščino.

Dan reformacije, ki je tudi dela prost dan, kot državni praznik v Sloveniji obeležujemo od leta 1992. Z njim se spominjamo obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige in z njimi tudi slovenski knjižni jezik. Prvo knjigo v slovenskem jeziku, Katekizem, je napisal Primož Trubar.