Nova plačna reforma, ki velja od začetka leta, je bila po mnenju vlade nujna, v javnosti pa je slišati mnogo nasprotujočih si mnenj. Na eni strani vlada poudarja, da je bil prehod v novi sistem plač v javnem sektorju uspešen, na drugi strani pa je slišati številne kritike, da omenjena reforma uvaja le manjše kozmetične popravke in da ni obravnavala najpomembnejših vprašanj. Vlada je zato v sredo izvedla novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o pomembnosti plačne reforme in pomenu zaposlenih v javnem sektorju.
»Prenova plačnega sistema še ni končana«
Na novinarski konferenci je tako minister za finance Klemen Boštjančič dejal: »Plačna reforma niso kozmetični popravki, ampak je prva reforma, ki je bila nujna za ureditev plačnih razmerij, za večjo povezanost plač z učinkovitostjo in odgovornostjo pri delu.« Opozoril je, da je 27.000 javnih uslužbencev pred plačno reformo prejemalo osnovno plačo, ki je bila nižja od minimalne, z reformo pa nihče več ne prejema manj od minimalne plače.
»Napredovanja, ki jih je zaposleni dosegel v preteklosti, imajo zdaj finančni učinek, saj so se prenesla in upoštevala pri uvrstitvi v nove plačne razrede. Pomembno je tudi, da se bo minimalna plača v nadaljevanju usklajevala tudi z inflacijo,« je minister naštel ključne spremembe in dodal, da prenova plačnega sistema še ni končana ter da s socialnimi partnerji zdaj nadaljujejo pogajanja o variabilnem delu plač oziroma nagrajevanju javnih uslužbencev. »Reči, da smo zgolj dvignili plače, pa še to ne dovolj, je podcenjujoče do vseh sodelujočih. Izrečeno je bilo tudi, da smo z reformo prizadeli najmanj plačane javne uslužbence, kar je naravnost absurdno,« je ocenil Boštjančič in dodal, da so prav tej skupini javnih uslužbencev posvetili posebno pozornost. Kot neresnične je označil tudi navedbe, da so javni uslužbenci po reformi prejeli nižjo osnovno plačo.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek meni, da je v plačni reformi veliko pomembnih sprememb. »Vedno pa so določene stvari, ki bi se jih dalo še izboljšati. Sindikati smo želeli, da v prihodnje sploh ne bi bilo več razkoraka med minimalno plačo in vrednostjo plačnih razredov. Tu smo žal dosegli le kompromis, ki pa je za zdaj sprejemljiv. Upam, da – ko bo plačni sistem živel – tega razkoraka ne bo,« je povedal in dodal, da so sindikati s celostno reformo dokaj zadovoljni ter da bo zdaj sistem bistveno boljši kot prej.
»Javni sektor ima ključno družbeno vlogo«
Minister za javno upravo Franc Props je poudaril, da so javne storitve nujne za dobro delovanje države, saj predstavljajo servis za vse državljane, ne glede na to, kdo so in kaj počnejo. »Vsi potrebujemo javne storitve. Ob tem se pogosto pozablja, da javni sektor niso zgolj uradniki v upravnih organih. Največji del zaposlenih predstavljajo vzgojiteljice, učitelji, profesorji, zdravstveni delavci, socialni delavci, znanstveniki, kulturniki, knjižničarji, policisti, vojaki in gasilci ter številni drugi ljudje, ki vsakodnevno opravljajo delo, brez katerega si težko predstavljamo normalno življenje družbe. Zato ni pošteno trditi, da zaposleni v javnem sektorju ne delajo nič. Če bi bilo to res, bi to občutili vsi, hitro in zelo konkretno,« je vlogo delavcev v javnem sektorju predstavil minister in poudaril, da podatki potrjujejo, da Slovenija po številu zaposlenih v javnem sektorju v primerjavi z evropskim povprečjem ne izstopa. Na kritiko, da občine dražijo storitve – zaradi višjih plač javnih uslužbencev so podražile vrtce –, je odgovoril, da se je povprečnina, namenjena občini, dvignila za 6,4 odstotka in da s tem pokrivajo vse potrebe znotraj občinskih proračunov. Spomnil je, da so se stroški plač, ki so jih občine dolžne zagotavljati zaradi plačne reforme, povišali za približno 36 milijonov evrov, občine pa so s povišanjem povprečnine dobile 148 milijonov evrov več.
