Iz Jame pod Macesnovo gorico so od leta 2022 izkopali ostanke 3450 žrtev zunajsodnih likvidacij, ekshumacija je bila končana oktobra 2023. Gajbice s posmrtnimi ostanki so začasno namestili v prostorih kočevske komunale, odtlej pa potekajo pogovori o končnem počivališču pomorjenih ljudi, večinoma slovenske nacionalnosti. Soglasje ni doseženo, na ministrstvu za obrambo (Mors) pa so se kljub nasprotovanju Komisije vlade RS za reševanje vprašanja prikritih grobišč (v nadaljevanju komisije) odločili za prenos posmrtnih ostankov v loško kostnico.
Minister Sajovic ravnal samovoljno?
V komisiji so ministrovo odločitev sprejeli z začudenjem, ker »je minister sam odločil o stvareh, ki so po zakonu izvirna pristojnost komisije« (po zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev komisija odloča »o vrsti pokopa posmrtnih ostankov žrtev novoodkritih grobišč«, op. a.), in z ogorčenjem, ker ni spoštoval soglasnega stališča svojcev žrtev in Cerkve. Ti so namreč novembra lani na posvetu pri predsednici države Nataši Pirc Musar vztrajali, da ni primerno, da bi posmrtne ostanke iz Kočevja prenesli na drugo začasno lokacijo, dokler ne bo odločeno o kraju, načinu in času dokončnega pokopa. Ta kraj pa naj bi bil Ljubljana.
Člani komisije so med drugim poudarili, da vlada odklanja kakršno koli razpravo o lokaciji pokopa in s tem dovoljuje, da se vprašanja o lokaciji zlorablja v politične namene in da se žrtve še naprej obravnava »diskriminatorno in omalovažujoče«. Zatrjujejo tudi, da je vladna koalicija že opredelila pokopno mesto v Ljubljani – tako so razumeli ministra Sajovica na 50. seji komisije. Minister naj bi na seji tudi obljubil, da bo upošteval željo svojcev glede lokacije in načina dokončnega pokopa.
V minulih dneh so se oglasile tudi organizacije, ki zastopajo svojce žrtev. V Novi Slovenski zavezi se bojijo, da politična levica s pobitimi igra neiskreno igro in da loška kostnica ne bo le začasna, ampak stalna – da torej ne bo več nobene nove rešitve za dostojen pokop. Prenosu sicer ne nasprotujejo, a za to so postavili pogoj: da vlada prej sprejme sklep, da bodo žrtve pokopane v Ljubljani. Ministrstvu očitajo, »da pobitih v resnici nočejo dostojno pokopati, pač pa jih hočejo odriniti in pozabiti«. Ogorčenje zaradi odločitve ministrstva so izrazili tudi v organizacijah Združenje ob lipi sprave, Vseposvojitev in Prebudimo Slovenijo, kjer poudarjajo, da so edini, ki lahko odločajo o kraju pokopa, svojci pokojnih in njihovi predstavniki, ne pa občinski ali državni oblastniki.
Mors: Rešitve v kratkem ni pričakovati
Na obrambnem ministrstvu so na naše vprašanje, kdo in kdaj je sprejel sporno odločitev, odgovorili, da je bil prenos posmrtnih ostankov žrtev v kostnico v Škofji Loki »strokovno utemeljen in premišljen ukrep pristojnih služb ministrstva, ki je odgovorno za varstvo vojnih grobišč«. Pojasnili so, da so posmrtne ostanke začasno shranili v Kočevju s soglasjem komisije in da je bilo sprva predvideno, da se pokopljejo na civilnem pokopališču v Kočevju, a da je med člani komisije nato začelo prevladovati stališče, da bi bilo žrtve primerno pokopati v Ljubljani kot glavnem mestu države. »Mnenja o končni lokaciji pokopa ostajajo različna, soglasje pa do danes še ni bilo doseženo, niti ni pričakovati rešitve v kratkem času,« je nove bitke za lokacijo pokopa med vrsticami napovedalo ministrstvo.
In kdo bo sprejel odločitev o času in kraju dokončnega pokopa? »Pristojni organi države,« so nam odgovorili z Morsa. Kateri so ti organi, niso navedli.
