Kot so še sporočili iz policije, je na kraj dogodka že v ponedeljek zvečer odšla tudi glavna rudarska inšpektorica in več reševalnih ekip, ki so nemudoma pričele z reševanjem ter tudi policisti in kriminalisti Policijske uprave Celje. Danes zjutraj so iz policije sporočili še, da sta si kraj ogledali tudi preiskovalna sodnica in državna tožilka.
Prav tako so se že odzvali v Premogovniku Velenje. »Globoko smo pretreseni zaradi nesreče, ki se je zgodila v ponedeljek, malo po 19. uri, na odkopu CD4/J v Jami Preloge Premogovnika Velenje (PV). V tem času je bilo na tem odkopu 14 ljudi. Pogrešani so bili trije rudarji, enega so že včeraj našli, vendar brez znakov življenja. Trenutno reševanje še vedno poteka z reševalno četo Premogovnika Velenje, ki išče še preostala dva rudarja.« Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je povedal, da je verjetnost, da bi do vdora mulja znova prišlo med reševalno akcijo, majhna.
Dogodki, ki jih ni mogoče predvideti
»Proizvodnja na odkopih je že od včeraj zaustavljena,« je sporočila Tadeja Jegrišnik, vodja službe za odnose z javnostmi Premogovnika Velenje. Dodala je, da se kljub vsem varnostnim ukrepom takih dogodkov ne da predvideti. »Tragičen dogodek globoko obžalujemo in svojcem izrekamo globoko in iskreno sožalje ter jim nudimo tudi vso pomoč,« je še zapisala.
Pretreseni zaradi nesreče v velenjskem premogovniku so tudi v občinski upravi Mestne občine Velenje, kjer dogajanje in odkopavanje dveh zasutih rudarjev, spremljajo z veliko zaskrbljenostjo. »Informacija, da so enega rudarja našli mrtvega, nas je zelo prizadela. Družini umrlega izrekamo globoko in iskreno sožalje. In še vedno močno upamo, da bodo druga dva rudarja uspeli rešiti. Pred občinsko stavbo smo izobesili črno zastavo, vse naš javne zavode pa pozvali da do nadaljnjega v znak žalovanja odpovejo vse javne prireditve in dogodke,« sporočajo z velenjske občine.
Dodajajo, da je Premogovnik Velenje srce njihovega mesta, ki že desetletja utripa zaradi poguma rudarjev, ki v globinah zemlje tvegajo svoje življenje za dobrobit skupnosti. »Vsak velenjski rudar nam je v ponos in je simbol vztrajnosti, solidarnosti in neomajne volje, ki povezuje našo preteklost, sedanjost in prihodnost. Danes je za Velenje zelo žalosten dan,« so še zapisali na Mestni občini Velenje.
Golob obljubil pomoč družinam ponesrečenih rudarjev
Na prizorišče nesreče je prispel tudi predsednik vlade Robert Golob z delegacijo. Napovedal je, da bodo Za družine ponesrečenih rudarjev vzpostavili poseben program pomoči. Dodal je še, da se vlaganja v varnost in varnostno opremo v premogovniku ne bodo zmanjšala, čeprav je v načrtu postopno opuščanje izrabe fosilnih goriv in s tem delovanja rudnika. Kot je še dejal, so se z vodstvom premogovnika tudi dogovorili, da se za čas trajanja reševanja ustavijo dela na vseh drugih odkopih.
Ena najhujših nesreč v zgodovini Premogovnika
Gre pa zagotovo najhujšo nesrečo v zadnjih 30 letih v Premogovniku Velenje. Tam lignit izkopavajo od leta 1875, pet let prej je namreč prišel v Šaleško dolino Franz Mages, pionir industrijskega pridobivanja premoga. Nesreče so sicer v jami pogoste, zadnja, tragična, se je zgodila leta 2003. Takrat sta umrla dva rudarja zaradi vdora plina v jama. V poznejših letih so se nesreče dogajale najpogosteje zaradi stebrnega udara, a na srečo se nikoli nobena ni končala s smrtjo, le s hudimi poškodbami rudarjev. Zadnjo so zabeležili pred skoraj enim letom, februarja lani na odkopu C v jami Pesje, ko je prišlo do povečane koncentracije plina, čemur so bili izpostavljeni štirje rudarji. Vsi so bili ves čas odzivni in pri zavesti, trije so iz jame prišli sami, enemu so zaradi šoka pomagali sodelavci.
V premogovniku redno vadijo reševanja
V Premogovniku Velenje ves čas veliko skrb posvečajo varnosti, posodabljajo postopke in skupaj z izurjeno reševalno enoto organizirajo reševalne vaje v vadbenem rovu za urjenje članov Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje in v sami jami premogovnika. Zadnjo so imeli oktobra lani, v njej so sodelovali Jamska reševalna služba Premogovnika Velenje, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Petrol Geo, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje, Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije, Strabag, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje – Izpostava Celje in Regijski center za obveščanje, Civilna zaščita Zahodno Štajerske regije, Inšpektorat RS za naravne vire in prostor, Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo in Zdravstveni dom Velenje. »Takšna reševalna vaja je pomembna, saj smo v sodelovanju z drugimi reševalnimi službami in civilno zaščito preverili usklajenost ter pripravljenost vseh ekip, ki bi morale posredovati ob morebitni nesreči v rudniku ali pri izgradnji predorov. To je simulacija, ki preizkuša ne le naše reševalne enote, ampak tudi sisteme zaščite in reševanja ter sodelovanje med različnimi organizacijami. Naš cilj je jasen – čim bolj učinkovito ukrepanje ob nesrečah in zagotavljanje najvišje stopnje varnosti za naše sodelavce in skupnost,« je ob koncu vaje oktobra lani povedal vodja reševanja Boris Sotler. In dodal, da na ta način utrjujejo vlogo v sistemu zaščite in reševanja Republike Slovenije.
Drugih dveh do večera še niso našli
Po več kot 27 urah od nesreče se še vedno niso uspeli prebiti do preostalih dveh pogrešanih, 31 in 32 let starih rudarjev. Reševalna četa Premogovnika Velenje se tako še vedno prebija skozi mulj. Ker je zasutega materiala ogromno in gre za glino, ki je zelo težek material za odstranjevanje, drugače kot ročno ne morejo izkopavati. V iskalno-reševalni akciji sodeluje okoli 80 reševalcev, ki se že od včeraj izmenjujejo pri ročnem odkopu materiala.
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, je zvečer za 24ur.com pojasnil, da so do večera odkopali prvih pet metrov materiala, ki ga je naneslo. "Gre za luknjo tipa 10 kvadratnih metrov in dolžine skoraj 50 metrov. Predvidevajo, da sta pogrešana v prvi tretjini gmote, zato bi iskanje lahko trajalo dan ali dva, če se nahajata globlje, tudi še več."
